Ministrstvo za obrambo RS: ... zahteva visoko usposobljeno posadko in usklajeno delovanje pristojnih služb
V sredo, 21. septembra, je bila na vojaškem delu letališča na Brniku novinarska konferenca s predstavitvijo analize dela dežurne ekipe za helikoptersko reševanje v gorah ob koncu letne sezone ter predstavitvijo zmogljivosti in opreme za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v gorskem svetu.
Za potrebe reševanja v gorskem svetu in drugih zahtevnih terenskih razmerah je na vojaškem delu letališča Jožeta Pučnika v poletnih mesecih vsak dan v pripravljenosti dežurna posadka helikopterskega reševanja in helikopter Slovenske vojske bell 412. Dežurno posadko v helikopterju pri reševanju v gorah sestavljajo pilot, kopilot, tehnik letalec, gorski reševalec letalec, pa tudi zdravnik gorski reševalec letalec in policist.
Slovenska vojska se v reševanje v gorah in drugih zahtevnih terenih vključuje skladno z Uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč. Reševanje v gorah in drugih zahtevnih terenskih razmerah izvaja gorska reševalna služba (v nadaljevanju: GRS) s pomočjo državnih zrakoplovov, pri čemer se primarno uporabljajo zrakoplovi oziroma helikopterji Slovenske vojske, kadar le-ti niso na voljo ali če vodja intervencije izjemoma in izrecno zaradi specifičnosti ali obsega nesreče ali reševanja ne zahteva drugače, nato pa helikopterji Letalske policijske enota, če so na voljo, skladno z Načrtom aktiviranja in uporabe državnih zrakoplovov za nujne naloge zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, za nujno medicinsko pomoč ter za iskanje in reševanje zrakoplovov. Od začetka stalnega dežurstva ekip helikopterskega reševanja v juniju je bilo v gorah izvedenih skupaj več kot 80 intervencij s helikopterjem, pri čemer je dežurna helikopterska posadka Slovenske vojske sodelovala v več kot 85 odstotkih reševalnih akcij.
Pri izvajanju reševalnih akcij v gorskem svetu se v zadnjih nekaj letih opaža predvsem porast nesreč, ki so posledica slabo pripravljenih in neprimerno opremljenih pohodnikov v gore. Med najpogostejšimi vzroki nesreč tudi v poletni sezoni so predvsem zdrsi. Glede na naravo nesreč v gorah in zahtevnost terena je dežurna posadka s helikopterji praktično nepogrešljiva pomoč reševalcem in ponesrečencem, saj skrajša čas reševanja in pot do celostne medicinske oskrbe.
Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v veliki meri sloni na prostovoljni vključenosti državljanov v izvajanje nalog zaščite in reševanja. Tudi člani GRS reševanje v gorah in drugih težko dostopnih krajih izvajajo prostovoljno. V Sloveniji je velika posebnost to, da imamo zelo dobro razvito prostovoljstvo ter hkrati močno razvito tradicijo – in ravno gorski reševalci so lep primer povezovanja in sodelovanja prostovoljcev s profesionalnimi strukturami vojske in policije.
GRS je javna služba za zaščito, reševanje in pomoč, ki jo kot enotno javno službo na območju celotne države organizira Gorska reševalna zveza Slovenije v okviru 17 postaj GRS. Dejavnost GRS sofinancira Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, pri čemer se kot izhodišče upošteva 430 gorskih reševalcev različnih specialnosti.
Za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči je v GRS trenutno usposobljenih 15 zdravnikov gorskih reševalcev letalcev, 40 reševalcev letalcev, 16 pilotov Slovenske vojske za reševanje s helikopterji bell 412, 8 pilotov za reševanje s helikopterji AS 532 AL cougar, 9 letalcev tehnikov in 4 operaterji za delo s hidravlično dvigalko.
V letošnjem letu je bilo skupaj že 139 reševalnih akcij z uporabo helikopterja Slovenske vojske. Skupaj je bilo prepeljanih 154 ponesrečencev, število naletenih ur pa je zraslo že na 150. Zaradi lepega vremena, ki privabi ljudi v gore, je število intervencij septembra v primerjavi s preteklimi leti še posebej visoko. Tudi pretekli konec tedna je bil za dežurno posadko izredno naporen, saj se je v gorah zgodilo kar sedem nesreč, pri katerih je bila potrebna pomoč posadke helikopterskega reševanja.
Povečevanje števila reševanj v gorah in helikopterskih reševalnih akcij v zadnjem času pa pomeni tudi več sredstev za vzdrževanje stalne pripravljenosti ekipe helikopterskega reševanja. Dejstvo je, da se je tudi v tem letu z rebalansom nadaljeval trend zmanjševanja obrambnega proračuna, saj so integralna sredstva v finančnem načrtu Ministrstva za obrambo po sprejetem rebalansu glede na finančno realizacijo v letu 2010 nižja kar za 20 odstotkov. Še posebej se krčijo sredstva, namenjena investicijam in tekočim odhodkom. Zaradi povečanega obsega naleta v reševalnih operacijah je treba tudi hitreje opravljati redna vzdrževanja helikopterjev s pogosto menjavo rezervnih delov. Zmanjševanje sredstev vpliva tudi na usposabljanje posadk in izvajanje rednih vaj, ki so nujne za varno izvajanje nalog ter za uspešno reševanje življenja poškodovancev, saj helikoptersko reševanje v gorah zahteva zelo visoko stopnjo usposobljenosti pilotov in reševalcev. Krčenje sredstev na obrambnem področju vpliva tudi na višino sredstev, namenjenih organizacijam, ki delujejo v javnem interesu, kot je GRS.
Dežurstvo v letni sezoni 2011 poteka od 3. junija do 2. oktobra ob petkih, sobotah, nedeljah in praznikih ter julija, avgusta in prvi teden (35. teden) septembra tudi ostale dni v tednu (skupaj 90 dni). Dežurstvo se praviloma izvaja v vidnem delu dneva – v tem času je dežurna ekipa (reševalec letalec in zdravnik reševalec letalec kot člana GRS ter posadka helikopterja) v pripravljenosti na Brniku.
2007 - 54
2008 - 58
2009 - 82
2010 - 88
2011 - 90
Število dni dežurstev
Načrt aktiviranja in uporabe državnih zrakoplovov za nujne naloge zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, za nujno medicinsko pomoč ter za iskanje in reševanje zrakoplovov
Po klicu poškodovanca ali nekoga v njegovi bližini na številko 112, pri čemer regijski center za obveščanje zbere najnujnejše podatke, se sproži poseben postopek za zahtevo zrakoplova Slovenske vojske. Če se aktivira zrakoplov Slovenske vojske za reševanje ob naravnih in drugih nesrečah ali za izvajanje nujne medicinske pomoči (HNMP), prevoz obolelih in poškodovanih do zdravstvene službe oziroma med bolnišnicami ali za iskanje in reševanje zrakoplovov, mora regijski center za obveščanje preveriti možnost leta pri dežurni posadki Slovenske vojske na letališču Jožeta Pučnika. Po potrditvi, da je uporaba zrakoplova Slovenske vojske možna, regijski center za obveščanje zahtevo skupaj s potrebnimi podatki posreduje Centru za obveščanje Republike Slovenije.
Center za obveščanje Republike Slovenije o zahtevi obvesti poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije ali njegovega namestnika, in generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje ali njegovega namestnika, ki za uporabo zrakoplova pridobita predpisano soglasje ministra za obrambo oziroma pooblaščene osebe. Poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije in generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje ali njuna namestnika pridobita predpisano soglasje ministra za obrambo. Minister za obrambo lahko skladno z Zakonom o obrambi pooblasti načelnika Generalštaba Slovenske vojske za izdajo soglasja za uporabo zrakoplovov Slovenske vojske.
Po pridobitvi soglasja ministra za obrambo za uporabo zrakoplova, oziroma načelnika Generalštaba Slovenske vojske, če ga minister pooblasti, Center za obveščanje Republike Slovenije zahtevo posreduje Poveljniškemu centru Slovenske vojske na predpisanem obrazcu skladno s Pravilnikom o obveščanju in poročanju v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list Republike Slovenije, št. 26/08). Aktiviranje zrakoplova izvede operativni dežurni Poveljniški center Slovenske vojske.
Zvočni posnetki (MP3):
Ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič
Načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor mag. Alojz Šteiner
Predsednik komisije za letalsko reševanje Toni Smolej
Poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Miran Bogataj
Generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darko But
Predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Igor Potočnik
Ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič - odgovori na vprašanja
Foto: Vekoslav Rajh, MORS
Gradivo (PDF):
ANALIZA DELA DEŽURNE EKIPE ZA HELIKOPTERSKO REŠEVANJE V GORAH 2011
Sodelovanje SV pri helikopterski pomoči 2005-2011