Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Astronom, alpinist in borec proti alkoholizmu

ponedeljek, 28. maj 1973, ob 05:29, Boris Štupar, ogledov: 1060

Dogovori (1973) - Nada Gaspir: Malo je takih, ki bi vse svoje življenje posvetili dvema tako različnima dejavnostima, kot je to storil profesor Pavel Kunaver: astronomiji in alpinizmu.

Pravzaprav bi lahko rekli, da se je celo 84-letno življenje ukvarjal s tem, samo življenje pa je posvetil mladim. Že v mladosti si je namreč zadal nalogo, da bo vedno mlade usmerjal v ljubezen do narave, ker si le v njej krepijo lahko duha in telo.

Pa ste se res začeli z alpinizmom ukvarjati že v zgodnjih letih?
Sem ga že kar podedoval. Oče je ljubil naravo in vanjo je nas otroke odvlekel, kadar je le mogel. Bili smo stari znanci na Fužinah. Tam je tekla. Ljubljanica, obkrožena z 200 let starimi drevesi. Oče je bil kmečki sin, dama z Dobrave, ki je poznal okoliške kraje. Kadar smo šli na sprehod na Kodeljevo, nam je kazal Triglav. Kasneje so me v naravo vpeljevali moji starejši bratje. Hodili smo na Grmado, oblezli škofjeloške hribe, moja prva večja pot pa je bila na Stol in na Kamniško sedlo. Seveda sem kasneje šel tudi na Triglav. Ker je bil en brat tudi na Primorskem, sem tako spoznal še vse skrivnosti kraških jam.

Menda ste bili tudi smučar?
Moji prijatelji in jaz smo bili prvi ljubljanski smučarji. Hodili smo na Krvavec, Veliko planino, spali pa po senikih ali pri kakšnih ljudeh. Takrat sem tudi spoznal, da je alkohol velik sovražnik človeka, posebno pozimi.

Kdaj pa ste začeli delati za mladino?
Na enem takih gorskih pohodov sem se seznanil z dr. Cerkom. Vodil je skupino mladih in pred menoj se je ubil. Tako sem jaz prevzel skupino in od takrat delam z mladimi. Imel sem veliko več kot 1000 izletov z mladino in skavti. Hotel sem jim vtisniti v srce, da morajo živeti z naravo, da jim bo le v njej dobro in da bodo le tam srečni. Nikoli jih nisem na takih izletih peljal v gostilne. Kar smo si morali skuhati, smo si naredili zunaj na ognju. Tudi nisem pustil nobenemu trgati cvetlic.

Kako pa ste se počutili v jamah?
V jame sem začel hoditi leta 1910. Takrat so ustanovili društvo za raziskovanje jam. Vodstvo je prevzel dr. Cerk. Mi mladi smo se imenovali Drenovci. Spominjam se, da so takrat še sodili, da so jame pekel. Pa je v njih dovolj čudovitih lepot.

Kako pa ste se srečali z astronomijo?
Najstarejši brat je kupil še pred prvo vojno debelo nemško knjigo, brskal sem po njej in zanimala me je. Potem je prišel z bratom domov iz vojske tudi daljnogled z osemnajstkratno povečavo. Do astronomskega daljnogleda sem prišel šele tik pred drugo svetovno vojno. Vse dohodke in prihranke sem porabil za nakup knjige s to tematiko. Svoje znanje sem posredoval tudi mladim v šoli. V začetku sem bil pri pouku precej strog, potem sem pa ugotovil, da več dosežeš, če vzbudiš pri mladih zanimanje in ljubezen do predmeta. V Zgornji Šiški smo imeli v ta namen dolgo na razpolago veliko teraso, od koder smo vsi opazovali nebo.

Se še sedaj ukvarjate tako aktivno z astronomijo?
Seveda. Že pred desetletji me je profesor Mohorovičevič iz Zagreba povezal s Zürichom- Tako sem sedaj že trideset let sodelavec državne zvezdarne iz Züricha, kamor pošiljam redna poročila o aktivnosti sonca.

Ste tudi vnet borec proti alkoholu. Pa že dolgo?
Še ko sem bil majhen, sem pri sosedu videl, kaj lahko naredi iz človeka alkohol. Ko je pred prvo svetovno vojno nastala »sveta vojska«, sem se vključil vanjo in tako med mladimi propagiral, da bi se vzdržali alkohola. Pri svojih skavtih in kasneje tabornikih sem strogo zahteval, da so se popolnoma vzdrževali alkohola.
Tako pa zahtevam tudi od odraslih, da potem lahko dajejo dober zgled mlajšim. Alkohol je strup, zapeljivec in goljuf. Star grški pregovor pravi: Najprej so prijatelji, potem so levi in na koncu svinje.

Nada Gaspir
Dogovori, 28. maj 1973
 

eXTReMe Tracker