Urban Golob: Bellavista v severni steni Zahodne Cine v italijanskih Dolomitih je bila prva smer v alpskih stenah, ki je dobila oceno 8c, toda najprej je bila preplezana tehnično in pozimi.
Alex Huber je po zimskem prvenstvenem vzponu dodal še prosti vzpon, ni pa za ta namen dodal nobenega novega svedra. Glede na to, da je Huber prvenstveni vzpon ocenil z A4, je jasno, da v smeri ni kakšnega super varovanja.
Po njegovem prostem vzponu, ki je pomenil mejnik prostega plezanja v alpskih skalnih stenah, sta smer prosto ponovila še Heli Kotter in David Lama, Mauro Bole-Bubu pa na nekoliko svoj način (najprej je prižimaril do dveh najtežjih raztežajev, ju splezal, se spustil pod steno in nato prosto preplezal še spodnje raztežaje).
Zanimivo je, da ima sosednja smer Panaroma, ki je tudi delo Alexa Huberja in nosi enako oceno (8c), več ponovitev kot Bellavista, čeprav je nastala kar nekaj let kasneje. Medtem, ko Panaroma uporabi naravne prehode med strehami proti desni, pa Bellavista vodi po naravnih razčlembah proti levi. Spodnji del do velikih streh in nekaj metrov najtežjega raztežaja pa je pri obeh smereh isti.
Luki Krajncu je tako uspel četrti prosti vzpon po Bellavisti na način, kot je danes v veljavi: v enem dnevu in s plezanjem vsakega raztežaja v vodstvu.
Luka Krajnc (AO Celje-Matica, Iglu šport) je s študijem smeri začel konec junija, a je imel v prvi polovici poletja slabe pogoje za plezanje. Bilo je namreč slabo v reme. To na prvi pogled ne onemogoča plezanja v velikih previsih, a ni čisto tako. Tudi v sončnem vremenu z veliko relativne vlažnosti se pod streho, kjer poteka najtežji raztežaj, zbere vlaga, skala je mokra in plezanje tako zahtevnega raztežaja postane nemogoče.
Luka je porabil deset obiskov za poskuse v smeri, od tega se je zaradi velike vlažnosti skale moral kar trikrat vrniti izpod najtežjega raztežaja, ker je bil ta zaradi mokre skale nepreplezljiv. Težava je namreč v tem, da se iz vstopa ne vidi ali je skala v strehi vlažna ali ne. Toda 21. avgust je bil lep dan, bilo je zelo vroče toda presenetljivo suho ozračje. Vse se je »poklopilo« in Luka je uspel v prvem poskusu preplezati najtežji raztežaj. Utrujen od plezanja v njem je imel nekaj težav v naslednjem, ki je ocenjen z 8a in ga je zmogel v drugem poskusu. Potem je šlo vse do vrha tekoče in Bellavista je bila končno v žepu.
Pri študiranju smeri mu je stala ob strani Nastja Davidova (AO Ljubljana-Matica), le pri uspešnem vzponu je bil z njim Hrvat Igor Čorko. Seveda se Luka zahvaljuje obema za veliko mero potrpežljivosti, ki sta jo pokazala zlasti na neudobnem stojišču (visišču) pod veliko streho.
Luka pravi, da mu je za uspešen vzpon zelo pomeagalo dejstvo, da je v Cinah preplezal že veliko težkih smeri. Med težjimi tamkajšnjimi so njegovem seznamu npr. Camillotto Pellesier (8a+, 500 m), Superdirettissima (7c, 500 m) in Sandro Pertini (1.PP, 7c, 200 m) v Veliki Cini ter Akut (7c, 500 m) v Zahodni. Način tamkajšnjega plezanja je tako dobro spoznal in tudi to mu je omogočilo vzpon v Bellavisti.
Tako je za Luko odlična sezona, ki se pa še zdaleč ni končala. Po zimskih vzponih v Triglavu (Sanjski Joža) in prostemu vzponu v smeri Allain lenninger v Druju, se je spomladi posvetil športnemu plezanju, v enem dnevu preplezal smer Spider v Anića kuku, dodal še Vražjega Roberta v Ospu in zdaj uspel v Bellavisti.
Čez nekaj dni odhaja Luka v Yosemite, po dvomesečnem plezanju v yosemitski dolini pa se Luka odpravlja še v visoke stene venezuelskega pragozda.
Urban Golob