Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Delovanje Savinjske podružnice SPD v Celju

petek, 1. maj 1931, ob 22:29, Boris Štupar, ogledov: 1102

Nova doba (1931): Savinjska podružnica je štela lani 680 rednih in 66 ustanovnih članov.

Napram letu 1929. znaša padec števila 63 članov. Padec je povzročilo dejstvo, da je prometno ministrstvo lani ukinilo že dovoljeno 3-kratno polovično vožnjo. Za pobiranje članarine izven Celja je imela podružnica zaupnike v krajih Žalec (Pilih), Vransko (Oset ml.), Mozirje (Šuster), Ljubno (Druškovič), Luče (Kosrnač). Solčava (A. Herle).
Delovanje podružnic je bilo nad vse živahno. Odbor je imel 22 rednih sej, na katerih so se obravnavale tekoče in poslovne zadeve, in še mnogo drugih sej. V seji dne 11. februarja 1930. je odbor sklenil, da nastavi za pisarniško delo moško moč in da si najame za to potreben lokal. V svrho štednje je bilo sklenjeno, da se nastavitev pisarniške moči odloži.
Opravilni zapisnik izkazuje samo 365 poslovnih številk, ker so prošnje in okrožnice vpisane pod eno številko. Pošta, katero je opravljal požrtvovalni in neumorni načelnik g. svetnik Tiller, pa nima svojega zapisnika.
Vso korespondenco glede nove stavbe v Logarski dolini je opravljal sam in bi število njegovih dopisov gotovo presegalo tajniški zapisnik. Kmetska posojilnica je dala na razpolago sobo, kamor se je prenesla društvena omara. Tajniški posli so se opravljali v njenem poslovnem lokalu; podružnica ima na ulično stran izložbeno okno, kamor se izvešajo obvestila, slike in plakati. Ker postaja poslovanje podružnice vsak dan obširnejše, bo treba nastaviti društvenega gospodarja, ki bo opravljal pisarniške posle, skrbel za nabavo vseh potrebščin sta posamezne koče in še druge stvari.

Podružnica ima v oskrbi naslednje koče: Celjsko kočo, dve koči na Mozirski planini, Kocbekov dom na Korošici, Piskernikovo in Tillerjevo kočo v Logarski dolini ter Frischaufov dom na Okrešlju. Gospodarji društvenih koč so: Celjska koča (Krajnc), Korošica (Kopinšek), Mozirska koča (dr. Požar), Logarska dolina in Okrešelj (prof. Stantc).
Celjsko kočo ima podružnica pogodbeno v najemu za 10 let od mestne občine celjske. Pogodba poteče letos in jo bo treba obnoviti. S to kočo ima odbor največ težkoč. Z dosedanjimi oskrbniki je imela podružnica težave, s sedanjim oskrbnikom g. Doplikarjem pa je v polni meri zadovoljna. Število obiskovalcev je vsako leto bolj padalo do onega časa, ko je prevzel oskrbo koče g. Doplikar.
Koča je štela v letu 1929. le 1.472 vpisanih obiskovalcev, v letu 1930. pa 1.688, torej 216 več! Poset pa je mnogo večji kakor ga pokaže število vpisanih gostov v knjigi. Tako je bilo letos februarja na dan tekme preko 200 ljudi, v knjigi pa jih je vpisanih samo 17. Celjska koča je naša najbližja postojanka za smučarje. Pozimi ima več posetnikov kakor poleti. Druga smučarska postojanka je Mozirska koča. Stara stavba je za večji promet dosti premajhna, posebno pozimi. Ta koča ima pozimi več dohodkov, kakor poleti. Smučarji so znani kot zelo skromni ljudje. Žive ob samcm snežnem čaju in živilih, ki jih prineso s seboj. Kuhajo si sami. Koča bi morala biti v času, ko je dovolj snega na Mozirskih planinah, oskrbovana. Tako pa morajo reveži vlačiti živila s seboj. V letu 1929. je bilo vpisanih 274 obiskovalcev, v letu 1930. pa samo 242, torej padec za 32. Tudi posetniki te koče imajo slabo lastnost, da se ne vpisu vpisujejo v spominsko knjigo. Zato ni nikdar mogoče ugotoviti resničnega stanja poseta. Mozirski odsek je postavil tik stare koče Še novo poslopje, namenjeno predvsem zimskim športnikom. Ta koča pa je za prenočevanje v zimi neprimerna in premrzla. Mozirski odsek bo moral kočo preurediti in postaviti peči.

Kocbekov dom na Korošici je tretja smučarska postojanka. Dostop do te koče je pozimi težavnejši nego do vsake druge. Do letos so jo posečali le v bolj omejenem številu Celjani in nekaj Ljubljančanov. Stara stavba je bila premajhna za tako velik zimski in poletni obisk. Zato je odbor sklenil postaviti večjo stavbo s prizidkom in nadzidkom na stari stavbi. Koliko težav je bilo treba prebroditi, predno je prišlo do uresničenja načrta in predno je stavba stala. Zidalo se je v mrazu in viharju. Da more kljubovati viharju in mrazu, je stavba iz kamenja, preprosta enonadstropna z nizko pločevinasto streho.
Lani je bila dogotovljena in se je slovesna otvoritev vršila dne 17. avgusta.
Leta 1929. je bilo 533, lani pa že 887 posetnikov, torej 354 več. Število posetnikov je v letnem času vedno večje, zlasti ker je dovolj prenočišč. Stara Kocbekova koča se opusti.
Dom oskrbuje stari oskrbnik Dežman, p. d. »Suhc«, ki je star že 75 let. Kako je mož še krepak, se vidi iz tega, da je letos o Veliki noči oskrboval Kocbekov dom, ob času, ko je še mladim ljudem dostopen le s težavo.

Nova doba, 1. maj 1931
 

eXTReMe Tracker