Ker je v zadnjih letih vse več ljubiteljev gora, smo
Iztoka Butinarja, vodnika na zavarovanem območju Triglavskega narodnega parka, povprašali, kako je pravzaprav z varnim gibanjem v gorah, sploh v tem letnem obdobju.
Ne precenjujte svojega znanja in sposobnosti.
»Če izbrani cilj in težavnost poti presegata naše sposobnosti, ju prilagodimo oziroma se pridružimo raje vodenim turam. Za varno vrnitev domov pridobimo čim več podatkov o načrtovani poti in cilju. Predvsem so pomembni podatki o vremenu, višinski razliki, zahtevnosti, odprtih kočah in bivakih …«
V poletnih razmerah, predvsem ob vročinskem valu, ki se je zadrževal pri nas v zadnjih tednih, se je dobro izogniti vročim predelom.
»Svojo pot poskušamo načrtovati v bolj senčne predele, kjer nas osojna lega oziroma gozd ščiti pred vročino. Pomembno se je zavedati, da moramo v takih dneh zaužiti bistveno več tekočine kot ponavadi, saj je dehidracija lahko zelo nevaren dejavnik pri obiskovanju gora poleti. Obleko prilagodimo razmeram, seveda so priporočljiva ohlapna, svetla oblačila, ki dihajo, ne smemo pa pozabiti tudi na pokrivala in zaščito pred soncem - tako za oči kot kožo. Obutev naj bo primerna in ustrezna, prav tako tehnična oprema, katero pa moramo predvsem znati uporabljati.«
Če se odpravljate v visokogorje, ne pozabite na nevihte.
»Te ponavadi povzročijo veliko težav. Predvsem tistim, ki varčujejo s težo nahrbtnika na račun lastne varnosti. Tudi v še tako lepem sončnem vremenu v nahrbtnik sodijo plastična vrečka s suhim rezervnim perilom, nepremočljiva jakna in flis, ki nas bodo obvarovali in velikokrat tudi rešili, če bomo seveda upoštevali vsa varnostna pravila o obnašanju v primeru nevihte, udara strele in nenadnega spusta temperature.«
Poudari še, da se je pred nevihto priporočljivo umakniti iz izpostavljenih grebenov, bližine kovinskih varoval na zavarovanih poteh, se izogniti vlažnim grapam ali z vodo zalitim grapam in žlebovom, hudourniškim grapam ter vodnim potem, ki bi se ob nevihti lahko napolnile z vodo.
»Odložimo kovinsko opremo, kot so cepin, dereze, klini in se od opreme umaknemo, izključimo mobilne telefone ter jih zavite v rezervno perilo shranimo na sredino nahrbtnika. Potem pa čim prej poskušamo najti primerno zavetje v najbližji planinski, pastirski ali kakšni drugi koči oziroma bivaku.«
Hoja v gore naj bi predstavljala predvsem doživetje, za katero si vzamemo čas, se nanj dobro in primerno pripravimo ter opremimo.
Ljudem je včasih nerodno nositi čelado, plezalni pas ter samovarovalni komplet tam, kjer je treba, ker razmišljajo o svojem modnem videzu.
»Pomembno je, da nam omenjena oprema zagotavlja varnost pred objektivnimi nevarnostmi oziroma tistimi, na katere nimamo in ne moremo imeti vpliva, jih pa ravno s primerno opremo in njeno pravilno uporabo lahko bistveno zmanjšamo.«
Dodano vrednost doživetju si zagotovite tudi s primerno psihofizično kondicijo in pravo izbiro smeri vzpona in cilja. Nima smisla hiteti, cilje in težavnost vzpona izbirajte postopno – od lažjih k težjim in ne obratno.
In še to: »V gore se odpravite zaradi sebe, ker tako čutite in ne ker tako počne sosed, ker smo to nekje prebrali oziroma videli. Družbo in cilje izbiramo sami, odločite se za lepo jesen in odgrnite odpadel bukov list na poti, saj se ravno pod njim morda skriva pravi odgovor na vprašanje …«
Alenka Brun,
foto: Tina Dokl