Janez Pikon: Krnsko pogorje se zarezuje v koleno Soče z vrhom Polovnik in najvišji Krasji vrh. Travnato sleme in sledi drobnice nad dolino Soče, tudi gozdnata in strma pobočja južne strmali padajo z grebena do sinje Soče. 
Grebenu Polovnika (Morzina) sledijo vrhovi od zahoda, Veliki Polovnik (1471 m), Vrh Travnika (1476 m), Nad Pečem (1461 m), Špik (1482 m), Pirhovec (1663 m), Veliki vrh (1764 m), Krasji vrh (najvišji vrh grebena, 1768 m) in Debeljak (1628 m). Vzhodna pobočja Polovnika se spuščajo na Drežniško ravan, severno pod Krasjim vrhom in vrhom Glava (1458 m), leži planina Predolina (1205 m) s prevalom in vrhom Mali Homec (1311 m), ter planino Zaprikraj (1208 m), kjer je greben nekako jugozahodno spojen z krnskim pogorjem. Preko vasi Drežnica do višje ležeče severozahodne vasice Drežniške Ravne in planine Zapleč (1201 m) do planine Zaprikraj (1208 m), odkoder vodi pot jugozahodno označena steza po gozdu na gorski travnik in razgledni vrh.
Kažipot z napisom »Koluji« nas vodi do nekaj minut oddaljenih vojaških položajev iz prve svetovne vojne, katerih ostanki so okrogli betonski podstavki na južnem pobočju travnatih strmali gore. Po ogledu le-teh se povzpnemo severno po travnatem pobočju, zopet dosežemo stezo, ki drži zahodno na panoramski in najvišji vrh Polovnika.
Severno nad dolino sinje Soče, ter jugozahodno ob pogorju Krna, kjer se s Krasjim vrhom in Debeljakom (1627 m) zaključuje greben Polovnika je panoramski razgled po bližnjih in daljnih širjavah enak brezmejnemu pogledu do neba.
Po severnem robu gore do ruševin, stolpiča, podpornih zidov, stopnic, kovinsko mrežasti zaboj zarjavelih ... iz prve svetovne vojne, kamor se spustimo mimo kavern in kažipota v smeri snežne jame. Ogled ozkega in hladnega snežnega brezna kar prija in lice osveži, je dobrodošla osvežitev za nadaljevanje poti.
Jugozahodno pod planino Zapleč, si v brezpotju ogledamo še ostanke bunkerjev, rovov in drugih vidnih sledi iz prve svetovne vojne. Tako pregledujemo ruševine iz preteklosti, ko se nam približata dva planinca s prošnjo pomagati jima rešiti se brezpotja v katerem sta se nič hudega sluteč znašla. »Molila sem, da bi nama kdo prišel nasproti in nama pomagal rešiti se negotovosti« je dejala zaskrbljena planinka. Naključje, mogoče prošnja?, doseči planino ji je bila uslišana in skupaj po poraščenem pobočju dosežemo vzhodne pašnike z velikimi hlevi dveh prostranih planin, severno nad Drežniškimi Ravnami.
Janez Pikon