Geografski obzornik 1-2011: Idrija je v svetu najbolj znana po rudniku živega srebra. Poleg te naravne danosti pa razpolaga še z bogato naravno dediščino, med katerimi so še posebej pomembne geološke naravne vrednote.
Avtorji besedila:
Martina Peljhan,
Rudnik živega srebra Idrija v likvidaciji d.o.o.,
Bazoviška 2, 5280 Idrija
Mojca Gorjup Kavčič, Tatjana Benčina
Občina Idrija, Služba za urejanje prostora in varstvo okolja,
Mestni trg 1, 5280 Idrija
Avtorji fotografij:
J. Peternelj, A. Šinkovec, M. Lenarčič, D. Vodopija, M. Gorjup Kavčič
Izvleček
Idrija je v svetu najbolj znana po rudniku živega srebra. Poleg te naravne danosti pa razpolaga še z bogato naravno dediščino, med katerimi so še posebej pomembne geološke naravne vrednote. Naravna raznolikost in razgibano površje ponujajo velik potencial za razvoj izobraževalnih dejavnosti in geo-turizma.
Zgodovina Idrije je neločljivo povezana z večstoletnim rudarjenjem, ki se je pričelo z odkritjem rudišča živega srebra leta 1490. Kulturna in tehniška dediščina rudnika sta svetovnega pomena. Občina Idrija pa razpolaga tudi s številnimi naravnimi posebnostmi, ki so privabljale številne naravoslovce. Z Idrijo so bili tesno povezani Scopoli, Hacquet, Ferber, Freyer in drugi. S svojimi raziskavami, izjemnim znanjem in pomembnimi znanstvenimi deli so postavili temelje naravoslovja na Slovenskem.
Geografski oris
Občina Idrija leži v zahodnem delu Slovenije. S površino 293,7 km2 se uvršča med večje slovenske občine. Občina se nahaja na prehodu med alpskim in dinarskim svetom. Ima zelo razčlenjen relief z nadmorskimi višinami od 300 do 1.400 metrov: v višje ležeč uravnan kraški planotasti svet (Ledinska, Dolska, Vrsniška, Vojskarska, Črnovrška planota) z razglednimi vrhovi so manjši in večji vodotoki (med njimi mnogi hudourniški) vrezali globoke doline in grape. Najvišji vrh v občini je razgledni Javornik (1.242 m.n.v.). Čez osrednji del občine se v smeri jug-sever razteza ozka dolina reke Idrijce, v katero se z okoliških strmih pobočij po ozkih grapah stekajo manjši vodotoki. Skoraj tri četrtine površja prekrivajo gozdovi. Ti se razraščajo predvsem na strmih pobočjih. Le na bolj uravnanem površju v dolini reke Idrijce in na višje ležečih platojih ter policah je gozd izkrčen za kmetijske površine in poselitev.
Občina ima približno 11.900 prebivalcev, ki živijo v 38 naseljih. Število prebivalcev v zadnjih letih rahlo upada. Približno polovica prebivalcev živi v mestu Idrija, ki je nastalo na manjši ravnici ob sotočju Idrijce in Nikove in se razvilo v administrativno, gospodarsko, kulturno in zaposlitveno središče občine. Drugo največje naselje v občini je Spodnja Idrija, ki se nahaja ob sotočju Idrijce in Kanomljice. V hribovitem delu občine prevladujejo manjša razložena naselja z zaselki in samotnimi kmetijami.
Najpomembnejša gospodarska dejavnost v občini Idrija je industrija. V zadnjih letih se uspešno razvija visoko tehnološka industrija, s čimer se odpirajo nove možnosti za zaposlovanje visoko izobraženih kadrov. Idrija je najstarejše slovensko rudarsko mesto. Večstoletno rudarjenje je mestu Idriji in celotni občini zapustilo izjemno ohranjeno in v slovenskem prostoru edinstveno tehniško dediščino. Ta in neokrnjena narava z bogato naravno dediščino in pestro geološko zgradbo nudita možnosti, da se lahko občina v prihodnosti še bolj uveljavi s svojo identiteto in turistično prepoznavnostjo.
Geološka zgradba idrijskega ozemlja
Idrijsko hribovje ima zapleteno geološko sestavo, a je hkrati tudi eno izmed geološko najbolje raziskanih območij v Sloveniji (4). Do sredine srednjega triasa (anizij) so v plitvem morskem okolju nastajale enake ali zelo podobne kamnine kot drugod na območju Slovenije. Nato pa je prišlo do velikih premikanj v zemeljski skorji, ki so povsem spremenile razmere na površini. Območje Idrije je bilo namreč pred približno 230 milijoni leti presekano s številnimi prelomi. Ob njih so se deli ozemlja dvigali ali spuščali. Nastale so manjše kopnine s hribi, vmesnimi rečnimi dolinami, močvirji in kotlinami. Ob skupini zelo močnih in globokih prelomov, ki so sekali zemeljsko skorjo, se je oblikoval zapleteno zgrajen Idrijski srednjetriasni tektonski jarek (1, 7, 8). V njegovem osrednjem delu je nastalo idrijsko živosrebrovo rudišče. Cinabaritne rude so nastajale ob globokih prelomih, kjer so pritekale hidrotermalne raztopine bogate z živim srebrom. Zaključno obdobje ladinijskih tektonskih dogajanj je spremljalo obsežno vulkansko delovanje z izlivi diabaza in keratofirja. V tako spremenjenih pogojih so se ob sočasni eroziji na Idrijskem usedale precej drugačne kamnine kot v osrednjem in severnem delu Slovenije. Po umiritvi tektonskih sil so v zahodni in južni Sloveniji ponovno nastajale kamnine v približno enakih pogojih.
V zadnjem obdobju geološke zgodovine, ko so nastajale Alpe, so obsežna tektonska dogajanja kamnine različnih starosti močno zdrobile in temeljito premešale med seboj. To je razlog za hitro menjavanje kamnin različnih starosti na Idrijskem, močne tektonske cone pa so bile osnova za oblikovanje današnjih izrazitih grebenov, globokih grap in uravnav. Idrijsko ozemlje je del Zunanjih Dinaridov in ima zato značilno narivno zgradbo. Razvila se je iz velike polegle gube. Plasti zgornjega krila imajo inverzno lego. Zaradi nadaljnjih premikanj pa je bila guba razrezana na posamezne velike pokrove in vmesne krovne luske, ki so se ob narivnih ploskvah premikale proti jugozahodu, lahko tudi za več deset kilometrov.
Zaradi narivanja in erozije so se oblikovale izravnave, ob prelomih pa doline in grape ter sedla. Od številnih prelomov je najpomembnejši Idrijski prelom, ki poteka mimo Godoviča skozi Ljubevško dolino in Idrijo, čez Kanomeljsko Razpotje, po dolini Kanomlje in čez Oblakov Vrh proti severozahodu. Idrijski prelom pravzaprav seka celotno Slovenijo in je lepo viden tudi na satelitskih posnetkih. Pri Idriji se na njega priključi močan regionalni Zalin prelom. Horizontalna komponenta premika ob Idrijskem prelomu je okrog 2.500 metrov (5).
Oblikovala so se tudi velika tektonska okna, ki ležijo v globoko vrezanih dolinah. V soteski Idrijce leži enojno tektonsko okno Strug, v grapi Nikove pa enojno Bevkovo tektonsko okno. Geološka posebnost sta trojni tektonski okni v Bratuševi grapi in Zgornji Kanomlji. Tu so pod Kanomeljsko vmesno krovno lusko razgaljene še plasti Čekovniške in Koševniške vmesne krovne luske ter kamnine Hrušiškega pokrova (4).
Naravna dediščina v Idriji in njeni okolici
Najpomembnejša geološka posebnost v občini Idrija je idrijsko rudišče. Poleg rudišča so izjemni še Idrijski prelom, Divje jezero – jama, izvir in jezero v enem ter Habečkovo brezno, ki je eno izmed najglobljih brezen v Sloveniji.
Idrijsko rudišče. Zaradi velikosti in pestrosti orudenja je rudišče izjemno v svetovnem merilu. Idrijsko rudišče je dolgo okrog 1.500 metrov, 300 do 600 metrov široko in 450 metrov globoko. Z odkritjem bogate cinabaritne rude 22. junija 1508 so bili postavljeni temelji petstoletnemu neprekinjenemu rudarjenju v idrijski kotlini. Proizvodnja živega srebra se je končala v 90. letih 20. stoletja. Idrijski rudarji so v tem času izkopali več kot 700 kilometrov rovov (2). Najgloblji deli rudnika so segali do globine 382 metrov oziroma 36 metrov pod nivo morske gladine. Z več kot 13 % svetovne proizvodnje je bil idrijski rudnik po količini pridobljenega živega srebra drugi največji živosrebrov rudnik na svetu.
Krajinski park Zgornja Idrijca se nahaja na območju porečij Zgornje Idrijce in Belce. Krajinski park zavzema 15% ozemlja občine Idrija. To območje je bilo že leta 1993 zaradi svojih geoloških, geomorfoloških, hidroloških in botaničnih posebnosti razglašeno za krajinski park. Poleg naravne dediščine so v odloku zavarovani tudi kulturni spomeniki povezani z večstoletnim rudarjenjem. Skoraj celotno površino parka pokrivajo gozdovi.
Ob obrobju zakrasele Črnovrške planote leži pod prepadnimi stenami Divje jezero, eden največjih in najzanimivejših kraških izvirov v Sloveniji. Voda priteka iz strmo spuščajočega potopljenega jamskega rova, ki so ga potapljači doslej raziskali do globine 164 metrov. Ob visokih vodah iz jezera izvirajo velike količine vode. Takrat voda oblikuje do 60 centimetrov visok gobast klobuk. Po najkrajši slovenski reki Jezernici, ki je dolga le 55 metrov, se voda iz Divjega jezera izteka v reko Idrijco.
Reka Idrijca izvira pod Mrzlo Rupo na robu Vojskarske planote na nadmorski višini 930 metrov. Na svoji poti do Idrije je oblikovala številne manjše slapove, tolmune in brzice. S svojimi 58 kilometri je najdaljši pritok Soče, v katero se izliva pri Mostu na Soči.
V strugi Idrijce nad Lajštom (kopališče) se nahajajo naravne vodne kotlice ali bučke. Kotlice nastajajo v kamninah z vložki mehkejših delov, ki jih voda z lahkoto odnaša. V tako površinsko luknjo se ulovijo prodniki. Krožeča voda z njimi drgne ob kamnino. Prvotna luknja se širi in poglablja, dokler ne nastanejo tudi do več metrov globoke vdolbine.
Na območju krajinskega parka se menjavajo prepustne in neprepustne kamnine različne trdnosti oziroma obstojnosti, starosti, barve in oblike. Poleg magmatskih kamnin in karbonskih skrilavcev so prisotni tudi vsi triasni členi, kredni apnenci ter eocenske plasti. Kamnine so najlepše vidne na območju Tratnikovih usadov. To je obsežno plazovito, nezaraščeno območje na desnem bregu Idrijce pod kmetijo Tratnik v Čekovniku, kjer so razkriti 225 miljonov let stari pisano obarvani glinavci, peščenjaki in konglomerati z vmesnimi plastmi apnenca s številnimi organskimi ostanki. V bližini so razkrite ladinijske plasti. Gre za hitro menjavanje 230 milijonov let starih zelenih in rjavordečih plasti z rdečkastim apnencem, v katerem so tudi odlomki amonitov.
Vojskarska planota je kraška planota, ki leži severozahodno od Idrije. Zgrajena je pretežno iz apnencev in dolomitov. Zanjo je značilna velika morfološka pestrost s številnimi uvalami in skalnimi samotarji. Nad planoto se dvigajo številni razgledni vrhovi (Rovtarjev vrh, Jelenk, Hudournik). Nad kmetijo V Gačniku vijuga potok Gačnik po manjših zamočvirjenih ravnicah.
Na mehkih karnijskih peščenjakih se je izoblikovala specifična pokrajina: peščeni grički in grebeni so goli in neporaščeni, pod njimi pa se raztezajo mokrišča z značilnimi močvirskimi rastlinami in posameznimi bori, brezami, macesni in brini. Na strmi stopnji ob robu planote je potok oblikoval več slapov. Brdarjev slap je najvišje ležeči slap. Ob vznožju tega dvostopenjskega 17 metrov visokega slapu so ostanki mlina.
Okoli 2 kilometra pred Sopotom, med Rovtami in Žirmi, se v skalni steni nad levim bregom reke Sore odpira šest vhodov v Matjaževe kamre. Te so ostanek nekdaj aktivne vodne jame, ki jo je izdolbla Sora. Pri izkopavanju so našli kosti jamskega medveda, bizonov, volkov in jelenov ter ostankov kamnitega orodja ledenodobnih lovcev. Najdbe so stare okoli 50.000 let.
Pod hribom Jelenšek (817 m.n.v.) se med polji in gozdovi razprostira vas Godovič, ki leži na planotastem zakraselem svetu, za katerega so značilne vrtače s ponikalnicami in jamami. Ob poti na Medvedje Brdo je pri kmetiji Pesek šest odtisov stopal zgornje triasnih živali v dolomitu starem 220 milijonov let. Okamnele stopinje niso sledi dinozavrov, ampak pripadajo dvonogim kuščarjem, njihovim predhodnikom.
Črnovrška planota se razprostira južno od Idrije na nadmorski višini okoli 700 m. Je izrazito kraško ozemlje s številnimi ponikalnicami, vrtačami in brezni. Med njimi izstopa Habečkovo brezno, ki je z globino 400 metrov eno najglobljih jam v Sloveniji. Z barvanji so dokazali povezavo z Divjim jezerom ter z izviri v Podroteji.
V dolini Kanomljice je več geoloških posebnosti. Na začetku Gorenje Kanomlje leži okrog 300 metrov dolga težko prehodna soteska V Klamah, ki je izdolbena v zakraselih krednih apnencih. Na zgornjem vhodu v sotesko je v prelomni coni nastal požiralnik, v katerega v slapu pada del vode Kanomljice, ob suši pa lahko tudi v celoti ponikne. V podzemlju se ji pridružijo še vode Klavžarice in Vovčje grape. Skupaj pritečejo na dan v močnem in stalnem kraškem izviru pri Šinkovčevi žagi.
Planotasti svet nad dolino Idrijce. Nad strmimi, tudi prepadnimi pobočji nad dolino Idrijce se dvigajo valovite zakrasele planote z vrtačami, krajšimi ponikalnicami in manjšimi kraškimi jamami. Ledinska planota, Vrsniška planota, Dolska planota in Zavraška planota se raztezajo na nadmorskih višinah med 600 in 850 metri.
Blizu poti iz Žirov proti Ravnam se nahajajo kamnite Tomaževe mize. Erozijski procesi so iz plastnatega dolomita oblikovali kar 3 metre visoko kamnito mizo.
Geopark Idrija
Zaradi visoke gostote naravnih in kulturnih znamenitosti v Občini Idrija je bila že pred leti oblikovana ideja o ustanovitvi Geoparka Idrija, ki bi poleg naravnih znamenitosti vključeval tudi bogato tehniško dediščino večstoletnega rudarjenja. Geopark naj bi omogočal ohranjanje naravnih in kulturnih posebnosti območja, spodbujal razvoj izobraževalnih dejavnosti ter povezoval turistične ponudnike. Cilj geoparka je tudi vključevanje lokalnih prebivalcev v razvojne programe in projekte.
Iniciativna skupina za oblikovanje idrijskega geoparka je bila ustanovljena leta 2007. S pomočjo sredstev iz strukturnih skladov Evropske unije je bila leta 2009 inventarizirana naravna dediščina. Pilotno so bili izvedeni tudi izobraževalni programi na temo rudarjenja, živega srebra in zgodovine mesta Idrije.
Projekt se nadaljuje z oblikovanjem tematskih poti in izobraževalnih programov ter z ustanavljanjem organizacije, ki bo v prihodnosti vodila vse dejavnosti povezane z Geoparkom.
Viri in literatura
1. Čar, J. 1985: Razvoj srednjetriasnih sedimentov v idrijskem tektonskem jarku: doktorska disertacija. Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, Ljubljana.
2. Čar, J. 1990: 500 let idrijskega rudnika. Primorska srečanja 15/111.
3. Čar, J. 1998: Geološka dediščina v idrijski občini: elaborat. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica, Nova Gorica.
4. Čar, J. 2010: Geološka zgradba idrijsko-cerkljanskega hribovja: Tolmač h geološki karti idrijsko – cerkljanskega hribovja med Stopnikom in Rovtami. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana.
5. Čar, J., Peljhan, M., 2010: Veliki tektonski pojavi na Idrijskem. Idrijski razgledi LV -2, Idrija.
6. Mlakar, I., Čar, J., 2009: Geološka karta idrijsko–cerkljanskega hribovja med Stopnikom in Rovtami. Geološka karta v merilu 1:25.000. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana.
7. Placer, V., Čar, J. 1977: Srednjetriadna zgradba idrijskega ozemlja. Geologija 20. Ljubljana.
8. Placer, L. 1982: Tektonski razvoj idrijskega rudišča. Geologija 25/1. Ljubljana.