Večer, 01.04.2004, Narava, gore in ljudje - Darka Zvonar Predan: Ob stoletnici se je želja tržaškim planincem delno izpolnila - 50. občni zbor so člani Slovenskega planinskega društva praznovali tam, kjer so bili nekoč doma
Ob stoletnici se je želja tržaškim planincem delno izpolnila
Nazaj v Narodni dom
Ovirani in razpuščeni - Jubilejni, 50. občni zbor so člani Slovenskega planinskega društva praznovali tam, kjer so bili nekoč doma
V prostorih tržaškega Narodnega doma, zgrajenega pred sto leti, so se minul petek zbrali na 50. občnem zboru člani Slovenskega planinskega društva (SPD) Trst, ki letos prav tako praznuje stoletnico. Članom in dosedanjim predsednikom so podelili priznanja in izvolili nov odbor. Pridružili so se jim številni gostje z obeh strani meje in jim čestitali za visoki jubilej. A pravo slavje šele pride - 8. maja bo ob stoletnici te osrednje tržaške planinske organizacije, ki je ob planinstvu ves čas utrjevala tudi slovenstvo, slavnostna akademija v tržaškem Kulturnem domu.
Bogato zgodovino društva, ki je bilo kot podružnica osrednjega SPD iz Lune ustanovljeno leta 1904, ko sta v Trstu že obstajali dve konkurenčni planinski organizaciji, italijanska in avstrijska, je pred dvajsetimi leti v knjigi Zgodovina SPD Trst opisal eden njegovih najuspešnejših članov, alpinist in pisatelj Dušan Jelinčič. Njegov oče, tigrovec Zorko Jelinčič, soplezalec malega Klementa Juga, je imel ogromne zasluge za ponovno ustanovitev oziroma obuditev društva po drugi svetovni vojni, bil je tudi njegov prvi povojni predsednik. To je bil začetek novega obdobja, saj je bilo predtem delovanje SPD večkrat ovirano in omejeno. Najprej zaradi prve svetovne vojne, potem zaradi fašističnih oblasti, ki so društvo dvakrat razpustile, prvič leta 1923 pod pretvezo, da so v kraški jami Dimnica, ki jo je upravljalo društvo, odkrili puško, drugič, dokončno, pa s fašističnim dekretom leta 1927, ko je enaka usoda doletela tudi vsa druga slovenska kulturna in športna društva. Vendar planinstvo in alpinizem slovenske skupnosti kljub temu nista povsem zamrla, podtalno so ustanovili več skupin z znamenitimi študentskimi Štempiharji (izletniki in prosvetarji) in Magnamonti (planinci-alpinisti) na čelu.
Naskok na osemtisočake
Po vojni so zagnani člani SPD skoraj mrzlično obnovili planinstvo, jamarstvo, smučanje, fotografiranje. Leta 1975 so uradno odprli planinsko pot, imenovano Vertikala, od Glinščice pri Trstu do Peči pri Trbižu na italijansko-avstrijsko-slovenski tromeji, po hribih in dolinah, kjer prebivajo Slovenci v Italiji, skozi skoraj zapuščeno Beneško Slovenijo. Člani SPD so se začeli uspešno udeleževati tudi mednarodnih alpinističnih odprav. Leta 1986 je Dušan Jelinčič kot prvi alpinist v deželi Furlanija - Julijska krajina osvojil osemtisočak Broad Peak, avgusta lani je na vrh drugega, na himalajski Gasherbrum II, odnesel tudi napis 99 let SPD Trst. Zdaj bo s kolegi iz lanske deželne odprave Miroslavom Chertom, Alessandro Canestro in Marcom Tossuttijem naskočil še Mount Everest s kitajske strani.
Z odmevnimi rezultati pa se poleg alpinističnega odseka (ob Jelinčiču je bilo precej pohval na občnem zboru namenjenih tudi njegovima članoma Eriku Švabu in Davidu Štrajnu) lahko pobaha tudi jamarski odsek. Tržaški jamarji so opravili 250 jamarskih ekskurzij na obeh straneh meje in odkrili 21 novih jam, zadnjo prav pred kratkim, ob stoletnici društva. Nemajhnega podviga pa se je lotilo društvo z markacijskim odsekom - izdalo bo dvojezični zemljevid poti tržaške Vertikale.
Za zdaj le kot gostje
Vsaj enako malo besed kot konkretnim uspehom društva so na občnem zboru namenili dejstvu, da so se ob tako pomembnem jubileju planinci vsaj za nekaj ur vrnili v Narodni dom. V njem so, dokler ga niso fašisti (leta 1920) brutalno požgali, imele svoj prostor gospodarske, kulturne in športne ustanove tržaških Slovencev, med njimi tudi planinsko društvo. O tem je na občnem zboru govoril uvodni govornik, predsednik SPD Trst Devan Cesar, planinske plese, načrtovali so izlete in markacijsko delovanje, izdali prvi slovenski zemljevid naše pokrajine, tu sta bila naš arhiv in naša knjižnica. S ponosom se torej danes, po več kot 80 letih, vračamo, resda le kot gostje, v to stavbo, ki jo še vedno čutimo kot našo in v kateri bi želeli, v skladu z določili zaščitnega zakona, spet imeti svoj društveni sedež. Ko je nato David Snelling, ravnatelj Visoke šole za prevajalce in tolmače, ki zdaj domuje v Narodnem domu, spregovoril o mrtvosti hiše za slovenske prijatelje, je požel nemajhen aplavz. Zbrane planince so pozdravili in jim čestitali še mnogi drugi, med njimi tudi predsednik Planinske zveze Slovenije.
Darka Zvonar Predan