Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Kookshal Too 2011 - poročilo

 

 











▲ Z vzpona na Pik Byeliy
    in balvaniranje v dolini ▼
 


Nekaj podatkov - dobro je vedeti:

Agencija ITMC
Kontakt: Margarita & Ayana;  itmc[at]elcat.kg
www.itmc.centralasia.kg; +996 (0)312 651 404; fax: +996 (0)312 650 747
1A Molodaya Gvardia Street, Bishkek 720010, Kyrgyz Republic

Prevoz - Turkish Airlines
15 kg smucarske opreme, 20 kg prtljage,
ročna prtljaga, viški se plačajo po 7 €/kg

Cene:
agencija na osebo: 860 €
akontacija Ural: 1100 €
viza: 50 €
letalska karta: 680 € - to je z zavarovanjem v primeru odpovedi

Ostali (orientacijski) stroski:
plin 50 kartuš 250 g (7 € po kartuši)
sončne celice: 45 € za celotno odpravo
4 radijske postaje: 160 €
hrana na osebo: 80 €
prevoz: 150 €
kuhar:300 €
šofer:150 €

petek, 26. avgust 2011, ob 05:30, Franci Savenc, ogledov: 4924

Blaž Stres (vodja), Urša Erman, Tina Leskošek, Alenka Klemenčič (zdravnica odprave), Peter Bajec - Poli, Blaž Grapar – Grapar, Tadej Golob – Tedi in Miha Lapanja - Božo (organizator transporta)
Friko.si/Komentar - Anže Čokl: Želim si, da se bo avtor za tole izmišljotinko javno opravičil, ...

Namen odprave:
V osnovi je bila to odprava AO Rašica, ki sta se ji pridružila še Tadej Golob (AK Črna) in Peter Bajec (AO Železničar). Dva člana sta odpovedala udeležbo pred odpravo zaradi obveznosti in poškodbe tik pred odpravo.

Namen odprave je bil omogočiti mlajšim članom spoznavanje z višino, velikimi ledeniki (Tina, Urša, Miha), smučanje z vrhov okrog 5000 m (Tina, Urša, Miha, Alenka), plezanje novih smeri na taki višini (Tina, Urša, Poli), logistiko pri takih razdaljah ter splezati na Pik Byeliy (5697 m), ki so ga neuspešno oblegali preteklih 11 let in zraven še preimenovali (Grapar, Tedi, Blaž). Pik Byely je bil najvišji neosvojeni pettisočak v pogorju Kokshall Too. Odlikuje ga predvsem odmaknjenost, kar terja dolg dostop, in malo možnosti za varen pristop nanj. Izbrali smo si smer, ki nanj vodi z juga. Po isti smeri so poskušali že člani slovenske odprave leta 2008 (ŠD Freeaproved) vendar neuspešno.

Odprava je imela tudi raziskovalni vidik v sklopu mednarodne sodelave Blaža z Michigan State University in dela Tine na Nacionalnem institutu za biologijo. Prav tako smo želeli zbrati čim več informacij o tem področju in dopolniti obstoječo karto z imeni in kotami in zbrati poročila o dosežkih drugih odprav.
Že na začetku smo se tudi odločili, da ne bomo imeli nosačev. Samo kuharico in šoferja.

Potek:
15.07. Odhod Ljubljana-Istambul-Biškek
16.07. prihod v zgodnjih jutranjih urah v Biškek, urejanje formalnosti, nakup hrane, preverjanje opreme
17.07. odhod s kamionom Ural proti mestu Naryn, 350 km
18.07. preko treh vojaških kontrolnih točk, 180 km, spanje na 3500 m, prva mala aklimatizacija do 4000 m, 30 ur neurja s sneženjem
19.07. neurje s sneženjem, 20 cm novega snega
20.07. zjutraj izboljšanje, odhod naprej v snegu, na 3750 m obtičali v blatu in 30 cm snega, izkopavanje
21.07. izkopavanje kamiona
22.07. izkopali kamion, še 20 km, prihod v bazo, postavitev baze na 3950 m, kopanje WC, določitev mest za osebno higieno in mest za zajemanje pitne vode, prve aklimatizacije do 4350 m, razdelitev po skupinah
23.07. vzpon na vrh Pik Alpini (4578 m) in dalje na Pik Lvitsa (4631 m) - na vrhu Alenka, Tina, Poli, Urša in Miha. Miha in Alenka smučata z vrha, stali pešačili.
Tedi in Blaž se vzpneta na Lyev (4710 m) in tam prespita.
24.07. Miha in Alenka se odpravita iz baze proti ABC nad ledenikom Nalivkin pod Pik Obzhorny (5156 m). Za pot z vso opremo in smučkami porabita pet ur in pol.
Tedi in Blaž se vrneta v bazo z aklimatizacije.
Tina, Urša in Poli s smučkami odrinejo po ledeniku Kotur pod vzhodno steno Pik Oleg (4950 m) in po petih urah hoje postavijo ABC.
25.07. Miha in Alenka osvojita vrh Pik Greta (4725 m). Z vrha smučata v ABC.
Tedi in Blaž počivata v bazi.
Tina, Urša in Poli splezajo najverjetneje prvenstveno smer Arbuz (Lubenica) na Pik Oleg: 60/40-50°, 450 m, 2.30 h, sestopijo v ABC in se vrnejo v bazo.
26.07. Miha in Alenka osvojita vrh Pik Lenčka (4621 m). Z vrha smučata v ABC. Zvečer se jima pridružita še Tina in Urša.
Tedi in Grapar se odpravita proti ledeniku Fersmana.
27.07. Tina, Urša, Alenka in Miha prsitopijo vrh Pik Obzhorny (5156 m). Z vrha proti ABC smučajo Alenka, Urša in Miha. Tina zgornji zadnji del vrha sestopi in odsmuča sto (višinskih) metrov nižje. Tina in Urša se vrneta v bazo.
Tedi in Grapar prespita na ledeniku Fersmana.

Angleška odprava pride v bazo, zvečer pridejo k nam, prijateljsko druženje.

28.07. Tedi in Grapar prespita po 30 km hoje in 2000 m višinske razlike v ABC na mejnem grebenu s Kitajsko na višini 4900 m pod vstopom v Pik Byeliy. Splezata novo smer in dosežeta glavni vrh Pik Byeliy (5697 m) ter se vrneta v ABC.

Večino smeri sta plezala nenavezana, v najtežjem delu pa sta se varovala dva raztežaja. V smeri je ostalo pet klinov, ki sta jih uporabila za spust ob vrvi. Pik Byely - Slovenska smer (4/V, 600 m). Vrhu so avtorji predhodnih poskusov dodelili jalovo alternativno ime, kar se nam zdi nesprejemljivo, glede na to, da jim ni uspelo priti niti na vrh. Predlagamo, da se uporablja originalno domače ime Pik Byeliy. Na vrhu in v ABC sta vzela vzorce snega.
Alenka in Miha sestopita v nekaj več kot treh urah iz ABC v bazni tabor.
Urša, Tina in Poli se odpravijo proti Pik Plaza.
29.07. Tedi in Grapar se odpravita proti bazi po ledeniku Fersmana, naletita na velikanski kup razmetanih smeti, vreče Iglu šport, letnice 2008, poslikata ... Prespita na travah na višini 3700 metrov.
Miha in Alenka počivata v bazi.
Urša, Tina in Poli se odpravijo proti Pik Plaza. Cilj je v SZ steni preplezati novo smer. Na pot se odpravijo brez smuči ali krpelj. Upajo, da bodo v enem dnevu prišli do stene, naslednji dan počivali, tretji dan plezali in sestopili nazaj ter četrti dan že prišli nazaj v bazo.
Ta dan prejeta vremenska napoved za naslednje štiri dni napoveduje veliko snega. Pozno popoldne si v slabem vremenu postavijo šotor na začetku ledenika Fersmana.
30.07. Urša, Tina in Poli se po prebiti noči zaradi slabe vremenske napovedi odločijo, da se vrnejo nazaj v bazo.
Miha in Alenka počivata v bazi.
Tedi in Grapar se vrneta v bazo. Sneži.
31.07. Vsi v bazi. Balvaniranje. Vzorčenje vode ledeniške reke, sedimentov od 3800 do 4300 metrov v transektih, izdelava vrš za ličinke hroščev v ledeniškem jezeru, zapiranje pasti za prah, ki ga prenaša veter. S tem smo zaključili raziskovalni del odprave.
01.08. Miha smuča po vzhodnem pobočju z vrha Pik Alpini (4578 m). Balvaniranje.
02.08. Balvaniranje. Vsi v bazi. Pakiranje. Zvečer zaključek odprave.
03.08. Pospravljanje baze, zasipavanje WC, pakiranje smeti, prehod močvirja, podrtih mostov in treh vojaških kontrolnih točk, večerni prihod v Naryn.
04.08. Večerni prihod v Biškek.
05.08. Biškek, predaja opreme, dopolnjenega zemljevida in poročila o dosežkih za agencijo ITMC.
06.08. Biškek, pospravljanje opreme na agenciji, večerni odhod na letališče.
07.08. Vrnitev v Ljubljano ob 14.30. Blaž gre v bolnišnico.

Povzetek:
Naveza Tina Leskošek, Urša Erman in Peter Bajec se je oblikovala nekaj ur pred odhodom na odpravo, ko je zaradi poškodbe gležnja, Petrov soplezalec moral ostati v domovini. Punci sta osamelega siromaka sprejeli medse. Že na poti v bazo smo ugotovili, da nima smisla seliti baze proč od končnega mesta kamiona, ker bi s tem samo izgubljali čas. Prav tako smo spremenili taktiko aklimatizacije in smo se načrtno ustavili na 3500 m. Slabo vreme je podaljšalo naše bivanje na tej višini. Zaradi dvodnevnega izkopavanja Urala (kamion) na 3750 m smo bili že povsem aklimatizirani in nihče ni imel težav po prihodu v bazo in pri vzponih na višine 4600 m v prvih dneh. Razlika pri aklimatizaciji se je pokazala kot zelo pomembna, ko so Angleži v dveh dneh prišli v bazo iz Biškeka, potem pa bruhali in bili opravilno nesposobni za prenašanje tovorov proti ledeniku Fersmana. Imeli smo izredno srečo z vremenom, ki nam je bilo zelo naklonjeno, snežne razmere v tem obdobju so bile dobre za smučanje in tudi plezanje, če odštejemo, da so se razmere čez dan hitro spreminjale. Navkljub precej razpokanim ledenikom, nismo imeli nesreč s padci v razpoke. Nevarnost predstavljajo ledeniške reke in potoki, težavno je prečenje. Ko je bilo vreme slabše smo tudi balvanirali na balvanih uro proč od baze čez ledeniško reko. Kljub neuspešnemu poskusu v Pik Plaza so vsi trije pridobili dragocene izkušnje za plezanje oddaljenih sten in predvsem vpogled v razsežnosti tamkajšnjih ledenikov in visokih gora nasploh. Mislim, da so bile pridobljene tudi številne druge izkušnje, ki pomagajo pri lažjem večdnevnem bivanju v gorah.

Odpravo smo izkoristili za to, da smo se spoznali s tem področjem, poiskali vse nam dostopne informacije in dopolnili obstoječi zemljevid, ki smo ga potem predali ITMC. Prav tako smo uspeli povzorčiti geološke, vodne in sedimentne vzorce za kasnejše analize (Alenka, Tina, Blaž S.) v višinskem gradientu ter gradientu sever-jug. Blaž S. je dobil hude bolečine v celi levi nogi, kasneje se je izkazalo, da gre za hernio disci. To ga ni oviralo, da ne bi komandiral, od tu tudi ime. Po vrnitvi je bil urgentno operiran. Za težje vzpone so se krplji izkazali za veliko boljšo alternativo od smučk.

Zahvale:
Posebna zahvala gre Turkish Airlines za poseben tretma pri prevozu smučarske opreme in povezovalnih letih. Zahvaljujemo se tudi članom agencije ITMC: Margariti za reševanje organizacijskih zapletov, Andreju za požrtvovalno vožnjo in Tanji za zares odlično hrano v bazi. Mag. Gregorju Slugi ter Janezu Toniju se zahvaljujemo za natančne vremenske napovedi.

Kritika¹:
Na ledeniku Fersmana smo našli razmetane lančpaketov z datumi izdelave 2008, baterijske vložke, vrečke Iglu, konzerve, plastenke, posode Isostar, s slovenskimi etiketami ... Glede na to, da smo bili leta 2011 šele druga slovenska odprava na tem ledeniku, so te smeti lahko pustili le člani odprave ŠD Freeapproved leta 2008. Ti so po njihovih informacijah (Ortoblog) bili tretja odprava na tem deviškem ledeniku. Glede na to, kaj in v kakšnih količinah so za sabo pustili, in to navkljub temu, da so imeli nosače, je edino prav, da v letu 2012 to tudi pospravijo.

Poročilo sestavil: Blaž Stres 


Friko.si: SLOVENSKA ODPRAVA KOOKSHAL TOO 2011 - POROČILO
¹ 1. Komentar: Anže Čokl 2011-08-24 15:54
Želim si, da se bo avtor za tole izmišljotinko javno opravičil, a ker na to ne polagam velikih upov, bom zelo v kratkem pojasnil.

Imeli smo dva nosača, oba sta dan pred našim odhodom iz ABC v BC zadolžena za odnos ostakov hrane ter smeti. Njuna naloga je bila prenos tovora (tudi smeti) do baznega tabora. Brez naše vednosti sta očitno (o tem nedvomno pričajo fotografije) smeti odvrgla na ledeniku/moreni, avtor poročila pa je - brez, da bi se pogovoril z nami in raziskal okoliščine, javno oblatil naše ime.

Res lepa zahvala za vse informacije, ki smo jih bili dali odpravi pred njenim odhodom, ter vse kontakte in ostale koristne napotke, da so lahko tako lepo sklenili njihovo avanturo v Kirgizistanu.

Oznake: ALP, VTG

Komentiraj (11):

Marko Gorišek, četrtek, 25. avgust 2011, ob 08:50

Zanimiv način razmišljanja, torej plačali smo nosače in nismo krivi. Kljub temu pa so smeti prav tam.

Boštjan Virc, četrtek, 25. avgust 2011, ob 09:06

Marko, člani odprave 2008 se ne distanciramo od tega dogodka, čeprav direktno nismo povzročili tega. Če premoreš malce empatije, bi se verjetno strinjal z mano, da bi se to lahko zgodilo bolj ali manj vsaki slovenski odpravi. Tudi letošnji odpravi bi recimo lahko šofer zlil olje iz tovornjaka, medtem ko bi bili oni na ledeniku. Včasih enostavno ne moreš kontrolirat vsega. Oni dan, ko sta nosača nesla smeti (zato sta tudi prišla!) iz ABC v bazni tabor, je odprava imela veliko dela z evakuacijo člana z zlomljenim gležnjom in nismo imeli razloga, da ne bi na besedo verjeli, da so smeti dejansko prišle v dolino.
Včeraj smo že stopili v stik z agencijo v Biškeku z zahtevo po pojasnitvi in sanaciji odvrženih smeti, zaenkrat še ni odgovora.
Tisto kar pa nas je zbodlo čist osebno, pa je seveda javno linčanje naše odprave, brez da bi mi o teh smeteh predhodno kaj vedeli oz. da bi bili normalno obveščeni o tem. Sploh v luči tega, da so člani odprave 2011 znali brez težav stopiti z nami v kontakt, ko so potrebovali informacije pred odhodom.

Blaž Stres, četrtek, 25. avgust 2011, ob 10:39

Pozdravljeni vsi.

1. Smeti so tam.
2. Smeti so vaše.
3. Glede na to, s kaksnim tonom se branite in kar pravite, kako to, da ni nihče od vas niti vprašal, kje točno na tem velikem ledeniku so te smeti?
4. ITMC kot vse agencije formalno zagotavlja, da nosači delajo profesionalno in po navodilih.
5. Če bi bili zlonamerni, kot nam vi pripisujete, potem bi poskrbeli za objavo česa takega: French Fried (http://www.alpinist.com/doc/ALP09/Letters). To lahko še vedno naredimo. (So jo tudi njim zagodli nosači?)
6. V poročilu nismo nikogar obtožili namernega odlaganja smeti. Predstavili smo dejstva. Obtožbe na svoj račun ste objavili sami, pripisali ste jih pa nam. Morda ste s tem celo povedali resnico. Vendar pa, uredniku G-L ste sporočili tudi, da ste “stopili v stik” in “rešujete zadevo” z “avtorjem poročila”. Kot sami dobro veste, se to v obliki, kot ste napisali, ni zgodilo.
7. Zato preberite poročilo še enkrat od črke do črke, samo to, kar tam piše. Prenesite to po moško. In pospravite v tišini svoje smeti. Samo to.

Lep pozdrav in vse dobro vsem.

S spoštovanjem,

Blaž Stres

Bor Šumrada, četrtek, 25. avgust 2011, ob 11:34

Dobili smo odgovor agencije, v katerem ne zanikajo svoje odgovornosti. Edina realna možnost je, da bodo drugo leto, ko bodo ponovno vodili odprave na Fersmano, odnesli te smeti in sanirali situacijo. In na tem bomo seveda insistirali in zahtevali dokaze. Pri tem računamo na njihovo profesionalnost in na ohranitev renomeja agencije. Dopis in korespondenco z agencijo včeraj in danes lahko zainteresiranim pošljem po emailu.

Naše dosedanje javljanje je bilo vezano samo na pojasnitev situacije. Edini očitek avtorju poročila pa je bil, da bi lahko takoj po vrnitvi najdbo smeti s pozicijo mesta sporočili nam, da lahko takoj pristopimo k reševanju zadeve. Tako pa je bil javno ustvarjen vtis, da smo smeti pustili namerno, kar seveda ni res.

Arne Jeglič, četrtek, 25. avgust 2011, ob 19:10

To ne morm vrjet, sej je kr smešn... :D Pa upam da ne bo zdej kdo pisal: "A onesneževanje prelepega ledenika je zate smešno?".. Oitno se nosačema ni dalo nesti tistega dol, mi tega nismo vedeli, kaj naj potem? Sploh pa me zanima kaj je Blaž S. hotel doseči z objavo "kritike", saj ta definitivno ni bila konstruktivna... Mislim, a je resnično pričakoval da bomo rekli "ojoj, pa res, dejmo si vzet teden časa pa 1000 eur pa pejmo zdej pospravt te smeti!"?? Upam, da ne. Neke lekcije za kogar koli tukaj tudi ni bilo, saj si v takei situaciji brez vpliva (zdej morena je mal velika da bi šel za vsak kamen pogledat, sploh pa če je megla in se ti mudi na letalo, ane?)
Torej lahko sklepamo da je bil namen objave samo malo blatenja in natolcevanja, očitno imate nekateri veselje s tem.. :) Al sm se slučajno zmotil, in obstaja kakšen boljši razlog..? :)
No, pa LP! :D Svašta kaj to vidš... :D

Arne Jeglič, četrtek, 25. avgust 2011, ob 19:35

Aja, pa tale moj "Svašta kaj to vidš...:D" je neprimern, priznam, me je mal zanestl pol se pa ne da več popravljat..

Dino Sepe, petek, 26. avgust 2011, ob 09:37

Ekipa Freeapproved...Kaj se zgodi ko stopiš mački na rep? Zacvili! Smeti so vaše in čudi me da nihče ko ste prišli nazaj v bazni tabor ni opazil da te velike količine smeti ni v baznem taboru v vrečah. Ne se sprenevedat. Na letalo in pospravit za sabo! Lep pozdrav, Dino

Miha Jemec, petek, 26. avgust 2011, ob 11:40

Dragi Blaž, ne zameri, verjetno je vse res in (prav?) kar si napisal, pa vendar...

...po moško bi bilo to, da ko ste bili že tam, da bi si vzeli pol ure časa in dve vreči in zmetali te smeti vanje in jih (tiho) dodali med svoje. to bi bilo (vsaj za mene) po moško. sploh če vam je v prvi vrsti res čista narava in ste vsaj mal realni glede vseh okoliščin kje (in kot pravijo obtoženi - tudi zakaj) se je to zgodilo...

takale objave pa... verjetno sami najbolje veste kaj je namen...

Tomaž Ogrin, sreda, 31. avgust 2011, ob 02:04

Vseeno so me zbodle, po mojem občutku, zlonamerne trditve, ki imajo širšo človeško razsežnost. Pomanjkanje kolegialnosti. Namreč besedilo ne pušča možnosti za kakšno drugačno razlago o vzrokih za smeti, ki so dejstvo. Kar butne trditev. Berimo še enkrat: »Glede na to, da smo bili leta 2011 šele druga slovenska odprava na tem ledeniku, so te smeti lahko pustili LE člani odprave ŠD Freeapproved leta 2008. Glede na to, kaj in v kakšnih količinah SO za sabo pustili, in to navkljub temu, da so imeli nosače, je edino prav, da v letu 2012 to tudi pospravijo. »

Škoda, storjena prejšnji odpravi je v tem, da tàko, nepreverjeno trditev, ki je avtor niti ne napiše kot domnevo, ampak kar trditev, izpostavi javnosti. A niste odpravarji vsaj malo tudi kolegi. Preden butneš tako obtožbo javno, vprašaj kolege iz one odprave, kaj mislijo o tem, pošlji jim slike. Se opravičujem, da gledam iz sebe. Tako bi jaz naredil. Smo pač različni.

Blaž Stres, sreda, 31. avgust 2011, ob 16:42

Pozdravljeni,

glede na vse odzive, ki jih je bilo deležno naše poročilo o odpravi 2011, smo se odločili napisati odgovore in pokomentirati zapise za boljše razumevanje celotne slike v javnosti in za bodočo zgodovino.

1. Alpinisti smo, ne glede na nazore, narodno ali katerokoli drugo pripadnost, sokrivi za onesnaževanje gora. Torej že samo zato, ker gremo v gore, moramo toliko bolj skrbeti za to, da vse svoje smeti prinesemo nazaj. Kjerkoli, tudi v domačih gorah.

2. Že po osnovni planinski etiki je potrebno svoje smeti prinesti s seboj nazaj v dolino. Na odpravah, kjer nosačev ni, se zgodi, da je to morda težje izvedljivo, vsekakor pa ne nemogoče. In k odstranjevanju smeti je treba stremeti. Na odpravah, ki vključujejo nosače, je pa odnašanje smeti še toliko bolj možno in izvedljivo. Odgovor, da so morebiti krivi nosači, udeležencev odprave ne odvezuje odgovornosti za lastne smeti, ne glede na to, kdo jih je pustil, odvrgel ali namerno pozabil nanje.

3. V našem poročilu nismo nikjer zapisali, da obtožujemo Freeapproved namernega odlaganja smeti. Menimo pa, da so ne glede na to, zakaj so smeti ostale tam, za njihov obstoj odgovorni člani odprave.

4. V Kritiki so po našem mnenju napisana dejstva, subjektivnih stvari nismo poznali in se z njimi tudi ne želimo ukvarjati. Na ta način se nam zdi, da v poročilu ni nobenega blatenja, čeprav si verjetno nek bralec ob sliki in ob nadaljnjih komentarjih lahko ustvari tudi tako mnenje. Ko smo razmišljali, kako bi potegnili zaključek o vsem tem, se nam je najbolje zdelo, da ostanemo konstruktivni in objektivni, in se do tega opredelimo v smislu "Naj pač pospravijo". Ker ravno subjektivnih razlogov ne poznamo in so težko merljivi in bodo težko dokazljivi. Morda bi se res lahko drugače pogovorili, morda pa tudi ne. Ob pogledu na te smeti se nam je v glavi pletlo vse drugo, kot pa "Ah, saj verjetno niso oni krivi". Precej smo se morali povleči nazaj ter umiriti jezo in zgražanje, ki sta se zbudila v nas. Zato je tudi v obliki dokumentiranega poročila v slovenskem jeziku. Objavo poročila o njihovih smeteh v tujini pa smo zaenkrat zadržali.
Kakorkoli, kot pravi predsednik komisije za preprečevanje korupcije, javno razkritje podatkov povečuje odgovornost vpletenih. S tem upamo, da bo objava nek garant, da tiste smeti v končni fazi zares odstranijo z ledenika (člani Freeapproved ali zaposleni agencije) in da se na njih ne pozabi.

5. Pomembno je, da se smeti odstranijo. Ker bodo naslednje slovenske in tuje odprave na te smeti slej kot prej naletele. Obstaja realno tveganje, da se bo vseh slovenskih odprav v
mednarodni javnosti prijelo, da današnji slovenski alpinisti nimajo nikakršnih ekoloških in etičnih standardov. Si tega res vsi želimo?

6. Miha Jemec si verjetno ni dobro prebral poročila in ni razumel situacije. Smeti ležijo en cel dan hoje stran od naše baze, čez drn in strn, gor in dol čez prelaz in relativno neugodno peščeno moreno ledenika. To torej pomeni vsaj dva dni za pobiranje tujih smeti, ob čemer je treba poskrbeti še za prehode rek, spanje in hrano. Ob koncu odprave ni bilo kandidata, ki bi bil pripravljen to početi. Po štirih dnevih na turi z vso opremo in še celemu dnevu hoje do baze bred sabo si je pa tudi res težko predstavljati nekoga, ki bi ob vsej svoji opremi, v vrečo za smeti, ki je nima, pobral po hitri oceni za vsaj 40-50 L tujih smeti in jih še cel dan nosil. Čeprav sta najditelja pomislila tudi na to možnost.

7. Glede agencije ITMC – iz sporočila, ki mi ga je prijazno posredoval Anže Čokl, vodja odprave 2008, za kar se mu zahvaljujem, ne morem nikjer razbrati, da bi agencija
kakorkoli ”ne zanikala odgovornosti" za te smeti, kot pišejo v svojih komentarjih. Do konca septembra namreč v agenciji ne morejo odgovoriti in preveriti informacij s svojimi udeleženci na odpravi iz leta 2008.

8. It is all about delivery. Kdo je pravzaprav kriv, da so smeti ostale tam, tako ni pomembno, kot smo se opredelili že v poročilu. Pomembno je to, da odgovorni poskrbite, da jih ne bo več tam. In to čim prej, direktno ali posredno. Kot ste napisali, ste po začetni vzpodbudi končno začeli delovati v to smer, da smeti odstranite. Upamo, da se bo to resnično zgodilo. S tem je bil naš namen dosežen in zaključujemo razpravo.

Lep pozdrav in vse dobro vsem.

S spoštovanjem,
Blaž Stres

Aleš Zdešar, četrtek, 1. september 2011, ob 09:03

Nevoščljivost je kruta reč.
Bogve kam so romale smeti vaše odprave. Mogoče ste jih prinesli nazaj v Slovenijo in jih ločeno odložili. Mogoče pa so ostale v Kirgiziji in sedaj prek agencije spremljate njihovo odlaganje.
In banaliziranje okoljskih problemov skozi nevoščljive oči je prav tako kruta reč. Sploh, če pomislim, da ste morali za pot sesti na letalo (izpusti CO2), del poti pa opraviti z (kot je razvidno s prve fotografije) "okoljsko neoporečnim" terenskim vozilom, ki je mimogrede naredil precejšnjo škodo v neokrnjeni naravi, zato da ste osvojili vrh, ki je imel neupravičeno jalovo ime.
Najtežje je počistiti pred lastnim pragom.

eXTReMe Tracker