Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Ustanovitelj Rdečega križa


Jean Henri Dunant * 8. maj 1828 † 30. oktober 1910

sreda, 21. november 1934, ob 17:29, Boris Štupar, ogledov: 1573

Žena in dom: Kdo izmed vas ne pozna rdečega križa na belem ozadju, ki pomeni pomoč in nego bolnim in ponesrečenim?

Ni bilo zmerom tako, da smo pomagali bolnim ljudem in da smo stregli ranjenemu sovražniku prav tako kakor vojaku iz svoje lastne armade. Šele sedemdeset let je tega, kar se je to prvič zgodilo.
Vsak ranjeni vojak, ki so ga od leta 1864. sovražniki pobrali in zanesli v bolnišnico, se mora zahvaliti za svoje življenje Švicarju Henriju Dunantu. Ta je bil tisti, ki je spremenil besede »ljubite svoje sovražnike« v dejanje. Ta dobrotnik človeštva je ustanovil »Rdeči križ« in vzel za znamenje te ustanove obrnjene barve svoje dežele. (Švicarska zastava je rdeča in ima na sredi bel križ, Dunant je pa vzel križ kot znamenje miru in sprave in se z barvami obenem spomnil domovine.)
Henri Dunant se je rodil leta 1828. kot potomec stare švicarske rodbine. Vse svoje življenje je posvetil bolnim in nesrečnim. Bil je član društva slepih in se kot tak neprestano ukvarjal z mislijo, kako bi ustanovil društvo, ki ne bi priznavalo razlike narodov, dežel, držav in ver, ampak bi mislilo edino na to, da je treba pomagati človeku. Svoje načrte je leta 1864. uresničil.
Po bitki pri Solferinu (leta 1859.) je spisal knjigo o trpljenju ranjenih vojakov, obenem je pa tudi opisal, kako slabo je poskrbljeno na fronti za nego ranjencev in bolnikov. Predlagal je, naj bi sovražnega vojaka v trenutku, ko ranjen obleži, sprejeli za svojega in mu prav tako pomagali, kakor pomagamo svojemu. To je bila za tisti čas popolnoma nova misel, ki je povsod zbudila veliko pozornost. Tedanja ne nemška kraljica in francoski cesar Napoleon III. sta se zanimala za Dunantovo idejo in po mnogih ovirah je prišlo leta 1864. v Ženevi do znamenitega sklepa, ki je pod imenom »ženevske konvencije« pretresel svet. V tej ženevski konvenciji so sklenile evropske in mnoge izven evropske države, da bodo v vojni stregle ranjenim in bolnim vojakom brez ozira na njihovo državljanstvo in ščitile zdravnike, strežnice in strežaje, ki bodo na bojiščih opravljali svoj posel. Prav tako so sklenili, da ne sme nihče obstreljevati zgradbe, ki nosi znamenje Rdečega križa.
Za ta sklep smo dolžniki Dunantu. Ko je dosegel svoj namen, je neprestano delal na to, da bi izboljšal ustanovo in jo razširil. Žrtvoval je temu gibanju vse svoje imetje. Dolga leta je živel v pomanjkanju v majhnem kraju v Švici, dokler ni leta 1901. dobil Nobelove mirovne nagrade o priznanje za svoje delo. Ta nagrada mu je omogočila, da je zložno preživel zadnja leta. Umrl je leta 1910., njegova ideja se je pa širila in se še širi po vsem svetu.

Žena in dom, november 1934
 

eXTReMe Tracker