Gorenjski glas - Boštjan Bogataj: V Triglavskem narodnem parku deluje 19 naravovarstvenih nadzornikov, ki skrbijo za naš naravni biser. V zadnjih letih - če ne gre drugače - izrekajo tudi globe: za šotorjenje, prekomerno nabiranje gozdnih sadežev, nepravilno parkiranje, nezakonito urejanje prostora ...
Delo naravovarstvenih nadzornikov ureja več zakonov in uredb, na splošno pa velja, da v skladu z zakonodajo opravljajo neposredni nadzor na območju Triglavskega narodnega parka in usmerjajo lastnike in obiskovalce parka pri ohranjanju narave. Na vsem območju trenutno deluje 19 nadzornikov, večina med njimi opravlja tudi lovsko dejavnost. »V poletnem času bi najbolj izpostavil dve problematiki. Prva je velika migracija obiskovalcev, ki poleti iz narave odnašajo gozdne sadeže: gobe, borovnice, jagode in podobno. Drugo pa so obiskovalci, ki si na območju parka poiščejo zastonj prenočišče. Letos sem v Vintgarju že velikokrat pospremil tujce s parkirišča do najbližjega kampa,« pravi Tomaž Bregant, vodja oddelka za Pokljuko in Mežakljo. Žal mu je, da se lokalna skupnost in lokalna društva, ki upravljajo ali so lastniki zemljišč, kjer pogosto tujci spijo na črno, ne zganejo, postavijo vsaj opozorilnih znakov ali ukrepajo kako drugače.
Med pogostejše nepravilnosti obiskovalcev, ki jih opažajo naravovarstveni nadzorniki, spadajo nepravilno parkiranje, vožnje v naravnem okolju, šotorjenja, odlaganje odpadkov, (nepravilno) kurjenje ognja … »Vse prevečkrat kršilcev niti ne dobimo, ampak opazimo le sledove. Tudi to je posledica tega, da vsak nadzornik povprečno pokriva prek šest tisoč hektarjev veliko površino, ki pa je, resnici na ljubo, večji del nedostopna,« pojasnjuje Bregant. Pravi, da domačini skrbijo za lepo naravo, tudi turisti, ki so tu več dni, naravo večinoma negujejo, vse preveč pa je obiskovalcev, ki želijo le prespati, ali lastnikov zemljišč in objektov iz urbanih naselij, ki želijo urediti svoje drugo domovanje podobno razmeram v svojem prvem domovanju - mestu.
»Nekateri lastniki objekte spreminjajo in prenavljajo povsem po lastnem okusu in željah, čeprav za Pokljuko, na primer, rdeča streha ni primerna, tudi fasade ne morejo biti iz vseh materialov. Ni mi jasno, zakaj silijo v naravo, če bi radi vse udobje urbanega okolja prenesli v planinska naselja,« pojasnjuje in se sprašuje naravovarstvenik. Kljub temu ugotavlja, da je največja rakasta rana na 'njegovem' območju promet. Res, pogovarjamo se sredi tedna ob cesti v Gorjah, mimo se vije kolona vozil. Parkirnih mest je premalo, zato obiskovalci zaparkirajo gozdne ceste oziroma vse kotičke, kjer je le prostor za avto – s tem pa, če ne drugega, morda onemogočijo delo gozdarjem.
Globa za nepravilno parkiranje znaša sto evrov, za vožnjo po gozdni cesti (tudi če nadzorniki dobijo le parkirano vozilo) je petsto evrov. »Želimo delovati preventivno, zato najprej opozarjamo, tako ustno kot pisno, globo pa izrečemo le ob jasnih kršitvah,« pravi Tomaž Bregant. Meni, da bi morali vsi, ki vstopajo v Triglavski narodni park, poznati pravila, nepoznavanje pa jih ne rešuje pred sankcijami, zato jih odzivi obiskovalcev, ki jih vzamejo naravovarstveni nadzorniki v obravnavo, tudi presenetijo. »Mi smo pooblaščene osebe za nadzor, od kršiteljev lahko na vpogled zahtevamo tudi osebni dokument, ob neprimernem ravnanju kršitelja pa zahtevamo asistenco policije,« razloži Bregant in dodaja: »Če gre za hujše prekrške, podamo predlog pristojnim službam: od kmetijskega, gozdarskega, gradbenega inšpektorja ali pa kaznivo dejanje odstopimo policiji.«
Po drugi strani so veseli sodelovanja z domačini, lokalnimi skupnostmi in drugimi posamezniki, ki jim dajejo napotke ali pomagajo kako drugače, želijo pa si več posluha od pristojnih inštitucij, saj bi lahko tako marsikatero težavo hitreje rešili. »Naša naloga je pomoč in svetovanje lastnikom in obiskovalcem, radi se odzovemo in pomagamo. Primarna skrb pa je ohranjanje narave,« še pravi naravovarstveni nadzornik Tomaž Bregant.
Boštjan Bogataj
Foto: Tina Dokl