Tina Di Batista, Tanja Grmovšek in Aleksandra Voglar ter Andrej Grmovšek, Silvo Karo, Nejc Česen in Aleš Česen, Matjaž Jeran in Matevž Kunšič.
Pakistan 2006 – Trango
Ženska naveza: Tina Di Batista (AO Ljubljana-Matica), Tanja Grmovšek (AAO Kozjak) in Aleksandra Voglar (Posavski AK) ter moški del: Andrej Grmovšek (AAO Kozjak), Silvo Karo (AO Domžale), Nejc Česen in Aleš Česen (AO Kranj), Matjaž Jeran () in Matevž Kunšič ().
Karakorum (Pakistanska Himalaja): skupina Trango: 04.08.-16.09.
Novice
s spletne strani Sandra.si
09.2006, Krško
Starejši del odprave Pakistan 2006 se je srečno vrnil domov. Vsi so zelo zadovoljni, saj jim je čisto na koncu uspelo splezati odmevne vzpone. Zaključno vest bo napisala kar Sandra sama, ko se malo aklimatizira. Hvala vsem, ki ste jo spremljali, redno brali te novičke in jo tako vzpodbujali. Sama pravi, da ne more verjet tolikšnemu zanimanju. Stran si je namreč v šestih tednih ogledalo več kot 8200 ljudi. Seveda pa konec odprave ni razlog, da ne bi še kdaj obiskali njene strani. Sandra je namreč na odpravo prvič s sabo vzela digitalni fotoaparat (Canon Ixus 60, 2+1 GB Sandisk) in nastreljala okrog dva tisoč fotk, Tanja pa je s seboj vzela tudi digitalno kamero, tako da ne manjka tudi video materiala. Čez nekaj dni si boste že lahko ogledali prve fotke z odprave.
Sandra obljublja ekstremne novice tudi v prihodnje, zato si hitro spravite njeno stran v "Priljubljene"!
Novice z odprave sem z navdušenjem urejal Martin Bedrač, komunicirali smo preko satelitskega telefona večinoma s kratkimi sporočili (SMS), nekaj tudi govorno (tukaj lepo prosim Mobitel, če izgubijo račn, stran pa gostuje na strežiku Horuk.com)
15.09.2006, Islamabad
Počasi prihajamo k sebi. Tile Trangoti na pogled ne zgledajo preveč nevarno, vendar so nas v redu zdelali. Nekaj težav imamo s prsti, ki so še malce otrdeli. Pri plezanju smo namreč utrpeli lažje ozebline, pa tudi imunski sistem nas je po štirih tednih začel počasi izdajati. V Islamabadu je drugače fantastično. Odkrili smo že nekaj dobrih restavracij in zdaj se bađemo s hrano. Pet nas poje za petnajst!
V nedeljo ob treh zjutraj po pakistanskem času imamo let za Dubai, kjer tokrat ne bomo dolgo čakali na zvezo, tako da bomo predvidoma ob petih popoldne na Dunaju in nekje ob 18. uri na Brniku.
14.09.2006, Islamabad
Ola! Ležimo v hotelu v Islamabadu. Let je trajal "dolgih" 45 minut. Noro proti trem dnem cijazenja z busom. Treba je uredit še nekaj formalnosti glede opreme, malo bomo šli na ogled mesta in po nakupih. Babe si bomo dale duška pri slaščicah, je treba nadoknadit izgubljene kilograme :))
13.09.2006, Skardu
Dobro jutro! Končno spet v pravi postelji in na super hrani. Meso, meso, meso! Vroče je. Jutri dopoldne imamo že let za Islamabad. Inshalah! Vsak dan smo bližje domu. Danes si bomo pa privoščili lagodno življenje in si napolnili baterije. Poljubček vsem, ki me spremljate!
12.09.2006, Skardu
Pozdrav iz Skarduja! Včeraj 10 ur hoje, danes hodli 8 ur in 5 ur vožnje z džipi, kar je zgledal, kot da bi se vozu po produ ali rečni strugi. Noro! Še živi, komaj! Zdaj pa v posteljo. Lahko noč vsem, pa eno bolho za pomoč. ;-) nam jih ne manjka :))
10.09.2006, Bazni tabor
Ob 16. uri po pakistanskem času se je po telefonu oglasila Sandra. Tudi ženska naveza in mladci so se srečno vrnili v bazni tabor. Sandra je povedala naslednje: "Imeli smo naravnost katastrofalne razmere, marsikatera naveza je obrnila in spet se je izkazalo, da smo Slovenci najbolj zajeban narod na svetu. Slovenke pa še bolj. Bilo je kot v El Capitanu, kamorkoli si pogledal, so lezli Slovenci. Vglavnem, iz baznega tabora smo Štartale v sredo dopoldan in pod steno prespale. Zvečer smo napeljale že prvi cug, v četrtek zjutraj pa vstopile v steno in po treh dneh plezanja v zares težavnih razmerah (hud mraz, leden veter z babjim pšenom, mix teren) v soboto, ob 21. uri, stale na vrhu Namelessa. V petek sta nas prešibala Grma in Karo, ki nista iz tega planeta in enostavno nista normalna. Kakšna hitrost!
Noč na vrhu je bila fantastično lepa, svetila je polna luna, zaradi mraza pa je bila vidljivost izredno dobra. Okoli nas so v soju mesečine stali temni orjaki, marsikateri višji od sedem in celo osem tisoč metrov. Naravnost čarobno, odtehta prav vsak napor! Babe smo si dale duška, kričale smo, kot da se nam je utrgalo, se fotkale in filmale. Ja, s sabo smo vlekle tudi kamero, tko da bo še zabavno, ko se vrnemo domov.
Po kake pol ure na vrhu smo se le spravile k abzajlu in ob dveh zjutraj kot ubite zaspale v bivaku na "rami" (5400 m). Kake tri ure pred nami so po Slovenski smeri na vrh priplezali mladci, ki smo jih potem dohitele na bivaku. Fantje so se zares izkazali, skuhali so nam juhico in nasploh bili zelo spoštljivi do prve ženske naveze na kakem od vrhov v Trango Towersih. Kak smo ble važne, čeprav smo bile le kanček od nezavesti. Po štirih dneh nezadostne prehrane in pijače (zjutraj deci energijske pijače, čez dan 3 powerbare in liter pijače, zvečer juhica in še kak powerbar), konstantnem mrazu in plezanju smo sedaj totalno podhranjene, zdehidrirane in izčrpane. Vendar časa za počitek ni. Treba je spakirat vso robo, jutri ob petih zjutraj štartamo na pot proti Skarduju. Prvi dan nas čaka 10 ur hoje, drugi dan pa 8 ur. Upam, da bomo tokrat proti Islamabadu leteli in se ne cijazili z avtobusom. Kaka ironija! Sedaj, ko gremo, pa je za naslednja dva tedna napovedana šajba!"
Poobjava iz Gore-Ljudje (10.09.2006)
Včeraj pozno popoldan je prišla tudi vest o uspešnem vzponu ženske naveze Tina Di Batista, Tanja Grmovšek in Sandra Voglar v smeri Eternal Flame (6c, A2, 1000 m) v Nameless Towerju (6239 m). Dekleta so do vrha plezala tri dni. V minulih dneh se je na vrh največjega falusa na svetu povzpelo kar devet Slovencev, vsi v alpskem slogu. Silvo in Andrej sta opravila najhitrejši vzpon dosedaj, dekleta imajo prvi vzpon ženske naveze, ta mladi pa so prosto preplezali Slovensko smer (VIII/VIII+, 1000 m). čestitke! Starejši del odprave zapušča bazo v ponedeljek in se vrne v Slovenijo 17.t.m. Ta mladi ostajajo še dva tedna.
Poobjava iz Gore-Ljudje (09.09.2006)
Silvo Karo je danes preko SMSja javil, da sta včeraj z Andrejem Grmovškom preplezala smer Eternal Flame v Nameless Towerju (6239 m). Začela sta v petek 8.9. ob 4. uri zjutraj na sedlu (5250 m) med Namelessom in Great Trangom. Malo pred polnočjo sta bila na vrhu in danes ob 4. uri zjutraj na sedlu. Kasneje je prišla tudi vest, da so se ta mladi (Matjaž Jeran, Matevž Kunšič, Aleš in Nejc Ćesen) oglasili z vrha po treh dneh plezanja Slovenske smeri.
05.09.2006, Bazni tabor
Danes je še kar lepo vreme, sicer delno oblačno, vendar so napovedi zelo ugodne vse do nedelje. Izvidnica je šla pogledat, kako je stanje višje in je vse totalno zaledenelo, tako da bomo počakali, da se malo stopi in jutri babe štartamo direkt v Namelessa. Odločile smo se pa za smer Eternal Flame, ki je malce težja od Slovenske, vendar tudi bolj strma in upamo, da bo zaradi tega manj zaledenelih poči. V isto smer se bosta podala tudi Grma in Karo, verjetno kak dan kasneje, saj sta dosti hitrejša od nas. Mladci se bodo lotili Slovenske smeri. Od neprestanega čakanja, prebavnih težav, bolehanja in enolične prehrane smo vsi kar malo oslabeli, je pa zato morala na višku. Končno plezat!
Zadnjih nekaj dni smo se zabavali na bolderju, Grma in Karo sta naredila tudi 20 m smerco tik nad šotori, tako da smo se babe našemarle še pa še. V bolderju so se preizkusli tudi naši prijatelji Pakistanci in smo se narežal do konca. Ob pogledu na tipe v dolgih oblekah in v plezalnih pasovih res ne moreš ostat ravnodušen. Plezajo pa skoraj boljše kot mi, verjetno majo to v genih.
Verjetno sedaj novic ne bo do nedelje, razen če bo kdo prej nazaj. Odhod nazaj proti civilizaciji načrtujemo za ponedeljek zjutraj. Držite pesti, delajte vudu, kličite bogove, pejte v cerkev, lupčkajte se! Vse nam bo prišlo prav :))
04.09.2006, Bazni tabor
Prebudili smo se v ledeno, ampak sončno jutro! Vse presušimo, žehta, bolderiranje, gvihtanje, fitnes, pa načrti... Naj bi blo lepo do nedelje. Sam je vse tak zasneženo, verjetno tud ledeno. Sekunde se iztekajo. Za ponedeljek smo že naroćil portere, do takrat pa!?
03.09.2006, Bazni tabor
Kar naprej dež, zdej pa še leden veter! Zima je pršla. Uf! Mal šetamo, mal telovadimo, pol se pa že ponavlja. V bistvu prebijamo čas od obroka do obroka. Kozji golaž je bil OK z dlakcami, jetrca super! Malo se nam že rola brez drog (plezarije) in alkohola (seksa). S Tino greva delat tiramisu. Sam še na hrano mislimo, za drugo je premraz.
02.09.2006, Bazni tabor
Še kar v bazi! Imamo res šit vreme. Bregi so vsak dan nižje in bolj beli. Danes se pa že ful dogaja. Poleg branja in reševanja sudokujev smo videli še ogromen pršni plaz z Great Tranga, ki je prnorel po našem kuloarju. Noro in zabeleženo! Pol ure zatem še ogromen podor v Great Trangu. Še bo zanimivo, če bo še naprej deževal. Pravkar smo tudi spucali kozo in se že kuha! Imamo tudi novo igrico za zabijanje časa: potiskanje 50 ali 100 kg kamnov z morene na ledenik. Adrenalinsko! Pol pa spet brat :))
01.09.2006, Bazni tabor
Smo v dolini! Zbudile se v zasneženo in kar hladno jutro. Malo že obupujemo, ampak še je čas! Malo smo tudi že podhranjene zaradi dokaj enolične hrane, sam bomo že še stisnle. Pasala bi ena močna kurja župca, sam kaj ko kur tu ni, pravzaprav nič mesa, razen naše suhe klobase. No, danes pičimo kozo, ki smo jo prignal sem gor! Golaž bo za večerjo. Komaj čakamo!
31.08.2006, Bazni tabor
Danes imamo bajno vreme. Popoldan se spokamo po kuloarju, prespimo v taboru 1 in če bo bog ali Alah ali kdorkoli dal lepo vreme še naprej, bomo jutr probale splezat na Little Trango. Inshalah!
30.08.2006, Bazni tabor
Tukaj je celo jutro ful snežilo, do pred kratkim pa deževalo. Mrzlo je in mokro, napovedi pa bolj slabe. No, vsaj z želodcem je boljše. Beremo, kartamo, idej je takih in drugačnih, dnevi pa tečejo! Inshalah, da nam že kaj rata zlest. Zdaj grem pa spet malo brat. Že cele 4 ure nisem nič brala :))
29.08.2006, Bazni tabor
Spet slaba napoved. Vsi v baznem taboru. Babe smo zlezle neko smerco čisto nad bazo, 6 cugov, 6a/b, pol pa še podaljšale za dva lahka cuga. Mladci bolderirajo, Silvo pa je naredil, skoraj pri šotorih, 40 m smerco 6b+. Zjutraj je bil sneg skoraj v bazi in orenk mraz je pritisnu. Po plezanju sem imela napad krčev v želodcu. Groza! Spet me je rešla dr. iz avstrijske odprave. Se bo to enkrat že nehal al bo treba kastrirat kuharja!?
28.08.2006, Bazni tabor
Čakamo na vreme. Malce nas jezijo te napovedi. Za vsak dan je zjutraj napovedano lepo vreme in popoldne nevihte, zdaj pa že drugi dan ni bilo neviht. Za jutri ženski del načrtuje premik v tabor pod Nameless Tower, kjer nameravamo zlesti Slovensko smer. Predvidoma bi morale biti v 4-5 dneh nazaj, tako da zdaj nekaj časa ne bo novic. Nas pa spet pestijo prebavne težave, pravzaprav je Silvo še edini, ki ga nič ne matra, ostali pa kar naprej pasemo neke male bolezni. Pa se zboljša, pa spet poslabša, kuharju se pa tut ne da dopovedat, da bi kuhal malo manj pekoče, pa malo bolj čisto vodo uporabljal. Al je tko konzervativen, al pa sam žleht. Najbolj nas ubija dolgčas in neaktivnost v čakanju na lepše vreme. Poskusili smo že tudi malo trimčkat, pa nam nekako to na višini 4100 m ne uspeva najboljše. Skratka, vsi, ki poznate kake vraže, zrihtajte nam lepo vreme naslednjih pet dni!
26.08.; Bazni tabor
Ola! Babe smo danes zlezle smerco v Garda Peaku, in sicer Karakorum Kush (350 m, 6/6+, povprečno 4/3, PP) z novo vstopno varianto, vrh 4700 m. Tak smo srečne, da smo končno spet plezale! Drugače pa je današnji večer v baznem taboru zelo vesel. Sosednja odprava je našo povabila na večerjo. Nora hrana! Se vidi, da je odprava komercialna ;-) Po večerji pa smo udarili še orenk žur ob tolčenju na šalce in kanistre. Hitro nam bo zmanjkalo dezinfekcijskih sredstev iz prve pomoči :)) Hvala, ata!
25.08.: Bazni tabor
Danes spet počivamo. Po dežju je bilo par ur sončka. Takrat vse na hitro preluftamo, malo šetnje, pa je pol hitro spet dež. So pa izgleda novi mikroorganizmi našli nekakšno ravnovesje s starimi, tako da je minila že druga noč brez paničnega tekanja na WC. Počutim se dobro in komaj čakam, da začnem trgat po granitu!
SMS ob 15:33 po pakistanskem času: "Že skor cel dan brez dežja. Če bo jutri tko, gremo babe zjutri plezat v Garda Peak. Polne smo energije in jo je treba porabt!"
24.08. Bazni tabor
Spala celo noč kot ubita. Kar utrujena! Vreme ne kaže najboljše. Treba čimprej plezat! Že en mesec nismo plezale babe! Včeraj me je vsaj našutal od nabijanja bajle! Ni to čist izi šesttisočak: dve tretjini kar pridno uporabljaš bajlo, za dol pa tudi ne bi blo slabo imet dveh. Iz tabora 1 do vrha je 1400 m in 6 ur in pol, v dolino pa kar 2200 m in dobre 4 ure. Vsi tukaj so ful presenečeni nad ažurnostjo moje strani, saj že dobijo čestitke, preden sploh pošljejo SMS domov. Pravkar smo se po dolgem času spet malo umivali. V jezeru. Uh, je mrzla voda! Prvič tudi ni bilo več sračkanja ponoči, tako da se očitno aklimatiziram tudi po tej strani. Samo še vreme naj bo, pa ga ni hriba!
23.08.: Great Trango
Ob 11:36 po pakistanskem času se je Sandra oglasila z vrha Great Tranga (6286 m). Na vrhu je bil celoten "starejši" del odprave, še Tina, Grma, Silvo in Tanja. Več o vzponu pa, ko se vrnejo v bazni tabor.
Ob 20:04 po pakistanskem času se je javila Sandra iz baznega tabora. Pravi, da je ful utrujena, je že povečerjala, samo še rukne en šnops za dezinfekcijo, pa naravnost v spalko. Jutri bodo imeli rest-day in bo napisala več podrobnosti.
22.08.: Bazni tabor
Ob 12:48 po pakistanskem času se je javila Sandra. Ravno kosijo riž in dal, ob treh pa babe spet po galiju v tabor 1 in jutri proti Great Trangu. Napoved je za jutri še lepa, pol pa v četrtek in petek dež. Držite pesti!
21.08.: Bazni tabor
Trenutno dežuje in je totalni dolgčas. Tukaj v baznem taboru nimaš kaj počet, kot da se pretakaš naokoli, malo kartamo, pa beremo, marsikdo si piše dnevnik ali pa samo klepetamo z domačini. Vsi po vrsti so zelo prijazni in se zelo radi pogovarjajo. Ne morejo prehvalit, kako je dosti bolj zanimivo sedaj, ko so tudi ženske v taboru, ker baje je drugače ful dolgčas, če so sam dedci. Pa vsak te vpraša, če je družina bogata, pa hoče tvoj email, pa vabijo nas vsi domov, da vidimo, kje stanujejo, kakšno družino imajo. Pa tko so nas vsi strašl z nekimi talibani!
20.08.: Bazni tabor
S Tan in Tino v dolini! Šle samo do sedla oz. vstopa v Slovensko v Nameless towerju na okrog 5200 m in tam prespale. Trenutno v baznem taboru sam babe, dedci plezajo. Grma in Karo sta včeraj zlezla že drugo prvenstveno smer, tokrat na mali Uli Biaho, mladci pa so ponovili smer od Klemna in Jakata v Garda Peaku. Drugač pa je sedaj babji glavni cilj Slovenska v Nameless Towerju. Zaenkrat smo opustile Hainabrakk in Cat"s ear spires, ker je pri obeh zelo slaba skala v spodnjem delu, v Shiptonu pa se nam je skoraj v celoti podrla smer Inshallah. Vreme je sedaj kar OK, od Skarduja južno pa so katastrofalne poplave in kot slišimo od domačinov, je odneslo dobršen del Karakorum Highway, tako da bo spet pestro ob povratku domov.
19.08.: Bazni tabor
Zdravje je boljše! Po kosilu šibava s Tan! Se vrneva jutri popoldan. Vreme je brez oblačka, noro vroče, crknle bova teh 1000 m do tabora 1. Držite pesti!!! Mladci so danes osvojili Great Trango. Na vrhu so imeli nebo brez oblačka in videli so se vsi osemtisočaki in ostali vrhovi daleč naokoli. Tino je pred vstopom v smer zvila prebava, zato je raje počakala na naju, bomo skupaj osvajale Great.
18.08.: V bazo 1
Mladi 4 in Tina gredo v bazo 1 na 5200m in 19. poskusijo doseči vrh Great Tranga. Sandra bila pri zdravnici pri sosedih, pljuča ok, samo telo na višini rabi več časa. Danes še počitek, Tanja že 5 dni nič ne je. Jutri 19. Sandra in Tanja poskusita do baze 1, vsaj prespat. Če bosta vredu pa še čim višje proti vrhu Great Tranga. Vreme spremenljivo od ful sonca do snega, nestalno.
17.08.: Prva prvenstvena
Grma in Karo zlezla prvenstveno.
15. in 16.08.: Bolezni in uspehi
Sandra zbolela za gripo, Tanja pa ima težave s prebavo. Obe na antibiotikih. Ostali člani opravili aklimatizacijo na 5000m.
14.08.: Dosegli bazo
V bazni tabor prišli 14.08. ob 12. Hribi čisto pred nosom.
13.08.: Dosegli Pa
Smo v Paju - zadnja bazica pred Trangom - vidimo brege! Sam še en bolnik! Jst še vredi! Vreme lepo!
12.08.: Proti baznemu taboru
Ostali smo v Jhole Campu. Pakistan nam je prvič pokazal zobe. Štirje so čist skozlani in zdriskani, mene pa tudi nekaj začenja lovit, me vse boli. Pravijo, da je to normalno. Uf, kje je še naša baza! Navkljub težavam se bomo jutri premaknili naprej. Pohvalit moram kuharja, ki se izredno trudi in nas razvaja s samimi dobrotami. Nas pet še zdravih poje za vseh devet skupaj. Drugače večinoma spimo in počivamo, kartamo in čakamo na jutrišnji premik. Napisala sem že cel dnevnik.
Vreme je čez dan mal sonca, mal dežja, napoved pa je zaenkrat odlična, čeprav je baje višje zapadlo precej snega. Temperature so zaenkrat čez dan od 27 do 29 stopinj, ponoči pa ne nižje od 15 stopinj (podatki so za kraj Askole!). Ponoči tudi rado dežuje. Poljubček in pozdravček vsem, ki spremljate mojo/našo pot.
11.08.: Proti baznemu taboru
Po 7 urah naporne hoje smo prispeli v Jhula Camp. Smo kar zmatrani. Matjaž in Nejc malce bolehata, ostali pa smo zdravi in OK. To je pa zares odprava! Imamo cca 50 porterov (nosačov), ki nosijo po okoli 25 kg robe. Do baze pod Trangi imamo še dva dni šetnje. Vreme je zaenkrat v redu.
10.08.: Askole
Po 7 urah nore vožnje z džipi ne čutim več ne križa, ne riti, da ne omenjam neznosne vročine. Po vožnji pa smo udarili še en pravi triurni marš do šotorov. Čisto crknjeni gremo samo še spat. Jutri nas čaka 6-8 ur hoje proti Baltoro ledeniku. Pojutrišnjem bi že morali zagledati Trango stolpe. Končno izven civilizacije, končno v pravih bregih!
09.08.: Skardu
Ja res je tuki noro potovati! Kot pravilo je že, da crkajo avti! Pa nam je s tretjim popravilom le uspelo prit na cilj v Skardu! Prvi dan: Islamabad-Besham 11h 400km, drugi dan Besham-Chilas 8h 200km, tretji dan Chillas-Skardu 11h! Noro, ponavadi je normalno dva dni od 10-12h! Ko pa vidiš vse te ceste, pa na kakih pobirajo cestnine, pa ko te vozijo po levi in izsiljujejo v nulo po desni... pa ko prideš do reke Ind! Pol te pa srat prtisne! To je pa res nekaj odštekano divjega! Mal te kr stisne, ko jo vidiš dirkat! Pol pa še krizne situacije na cesti, dol pa nori Ind! Adijo!
Drgač folk prijazen, hrana super!!! Kr dost pekoča, sam zlo okusna! Prvi večer smo naročil hrano za 10 in ne 9 ljudi, pa vse pojedl. Kuhar se kar za glavo drži, kolk bo mogu kuhat! Mu je pa všeč, ker vse pojemo!!!
Vreme do sedaj vredi, ceste so popravljali in dokončevali tik pred našim prihodom. Jutri pa bomo šli okoli 10. ure za Askole, tam pa ni več elektrike! Spimo prvič zunaj! Tu dobimo tudi nosače, mamo kar 500 kg opreme - 9 ljudi! Noro!!! Plus kuhar! Pol pa še dvodnevni marš in prišli bomo končno v našo bazo!!! Baje je napovedano kar lepo vreme, Askole lahko spremljate na: AccuWeather.com.
Ja to bo zadnji mejl! Novega pošljem nekje od 10-13.09, ko se vrnemo v mesto. Zato mi vse prav lepo pozdravi!!! Vse gre po planih, en dan samo zamujamo za idealnim tempom, kar pa je super in normalno!!!
08.08.: Na poti v Skardu (Pakistan)
Ob 15:12 po pakistanskem času je Sandra poslala SMS, da so trenutno v mestu Chilas, do katerega so se vozili kar 11 ur namesto načrtovanih 6 ur. Dvakrat se jim je namreč pokvaril avtobus. Jutri nadaljujejo vožnjo proti Skarduju, vendar ne več po Karakorum Highway, ampak po neki "obvoznici" okoli Nanga Parbata. Normalna cesta ni prevozna zaradi vremenskih ujm. Vožnja po obvoznici naj bi trajala kakih 12 ur. Držimo pesti, da se jim vse izteče po načrtih.
Ob 21:05 po pakistanskem času je prišel nov SMS z razveseljivo novico, in sicer jutri zjutraj ob 4. uri štartajo iz Chilasa proti Skarduju po glavni cesti, saj so popravili neki most in zdaj promet spet teče. Če bo vse po sreči, se bo Sandra naslednjič oglasila jutri zvečer iz Skarduja.
07.08.: Na poti v Skardu
Odpravarji so na poti v Skardu. Danes zjutraj so krenili z avtobusom iz Islamabada po slavni avtocesti Karakorum Highway. Avtocesta v Pakistanu pomeni, da je cesta asfaltirana in da se lahko srečata dve vozili. Vendar so po 400 km vožnje obtičali zaradi okvare avtobusa, pa še zaradi močnih neviht se je sprožilo nekaj plazov na cesto. Poleg vsega jih pestijo tudi visoke temperature, prav vsi pa so staknili manjši prehlad zaradi klime na letališčih. Skratka, zelo utrudljivo potovanje.
Popoldne se je po satelitskem telefonu javila Sandra in povedala, da so vsi v redu, da imajo neverjeten apetit in da je hrana odlična, malo spicy, ampak okusna. Predvsem so se spravili na meso, ker ga bodo v hribih bolj malo videli. Punce zaenkrat še ne nosijo rut, se pa ne izpostavljajo preveč, čeprav so vsi tam zelo prijazni in se normalno pogovarjajo z njimi. Kakor sedaj kaže bodo rabili še kar nekaj dni do Baltora.
06.08.: Islamabad (Pakistan)
Odprava je uspešno prispela v Islamabad, glavno mesto Pakistana. Sandra se je preko SMSa javila okrog 13:30 po pakistanskem času oz. 10:30 po našem času, torej so v Pakistanu 3 ure pred nami. Vsi so se že slikali, uredili vse papirje, vse plačali, jutri pa šibajo dalje z busi do Skarduja. Vreme je oblačno, napovedan je dež, temperature pa naj bi bile nekje od 25-29 stopinj. Od potovanja z letalom so vsi zelo utrujeni in bodo verjetno prespali popoldne in noč do odhoda.
Zaželimo jim srečno pot po slavni Karakorum Highway!
05.08.: G-L: TranGo Towers
05.08.: Dubai (Arabski Emirati)
Ola! Na hitro se javljam iz Dubaja! Čakamo na letališču 18 ur na povezavo dalje! Zunaj je 38 stopinj! Noro pa je tudi biti v arabskem svetu, pa čeprav samo na letališču! Ob 3h zjutraj v nedeljo bomo v Islamabadu! Če bo lepo vreme, gremo dalje v torek z letalom, drugače pa verjetno že v ponedeljek z busi...
Upam da se iz Islamabada še kaj javim! Lepo se imejte! Na letalu-Emirati linija- je BAJNO! Postrežba kot kraljem!!! By By!
04.08.: Brnik (Slovenija)
Odprava Pakistan 2006 - Trango Towers se je tudi uradno začela. Ob odhodu z Brnika je bilo zelo veselo in sproščeno ozračje, prav videlo se je, kako so vsi željni čimprej prijeti pakistanski granit.
Z malim jetom so najprej odleteli proti Frankfurtu, od koder se je Sandra javila po satelitskem telefonu. Test telefona je torej uspel, tako da lahko pričakujemo redne novice od odpravarjev. Ob 21:50 so odleteli proti Dubaju v Arabskih Emiratih, kjer bodo cel dan prebili v čakanju na letalo do Islamabada. Tam bo treba najprej urediti nekaj papirjev, nato bodo z lokalnim letalom odleteli v Skardu, sledi vožnja z džipi do Askol, nato pa jih čaka nekajdnevno pešačenje do ledenika Baltoro in stolpov skupine Trango.
Vsi skupaj držimo pesti za lepo vreme!
01.08.: Krško
Zadnja dva tedna sta minila v urejanju papirjev (letalska karta, viza, zavarovanja, cargo), nabavljanju manjkajoče opreme, vmes pa sem našla čas še za višinske priprave v stenah pogorja Mont Blanca in za kar nekaj daljših smerc v naših gorah.
Urediti je treba le še nekaj malenkosti. Od silnega pričakovanja me že kar malo zvija v trebuhu in komaj čakam, da se akcija že prične.
Aja, še nekaj podatkov o opremi. Vsak član odprave bo imel s seboj okrog 50-60 kg alpinistične in osebne opreme. Za zabavo bodo poskrbeli digitalni fotoaparat, MP3 predvajalnik in dve debeli buklji. No, pomagal bo tudi domači šnopc in suhe klobase, če jih ne bojo zavohal Pakistanski cariniki...
V Pakistan letimo v petek, 04.08.2006, in sicer iz Brnika, predvidoma ob 17. uri. V četrtek bom imela na ferajnu "poslovilca".
19.07.06 Priprave v polnem zamahu
Naš čas odhoda se bliža, saj sta pred nami le še dva vikenda plezanja v tukajšnjih gorah in stenah. Urejamo vize, podrobnosti z agencijo v Pakistanu, nabavljamo manjkajočo plezalno opremo, sestankujemo in seveda pridno plezamo. Več >>
...07 Odprava - Sandra Voglar
Ženska naveza ima za cilj preplezati več težavnih smeri v skupini Trango, vse v hitrem alpskem slogu, čim več prosto. Cilji bodo prilagojeni razmeram in vremenu. Načrtovani vzponi:
Prvenstvena smer na Cat’s ear spires (5585 m) iz zahodne strani
Glavni cilj: ponovitev smeri Mystical Denmo (VII+, A2, 1400 m) v steni Hainabrakk (5651 m) ali ponovitev smeri Khandan Buttress ali Inshallah v Shipton Spire (6017 m)
Dodatni cilj: ponovitev Ameriške smeri (Rowell&Co.) na Great Trango (6238 m) ali lažja prvenstvena v krajših stenah Hainabrakka (5651 m), do 400 m
Vsi člani odprave odpotujemo 4. avgusta z letalom v Islamabad. Od tam imamo celinski let do Karačija, dalje pa prevoz s terenci do Askol (znana Karakorum highway). Od tu je še dva do štiri dni hoje do glavnega baznega tabora pod vrhom Great Trangota.
Bazni tabor bomo prestavljali tudi višje po dolini pod Shipton Spire, če nam bo vreme omogočalo plezanje v tamkajšnjih stenah. Časa za plezanje bo nekako štiri tedne. Sredi septembra se "starejši del odprave" (Voglar, Di Batista, Karo in Grmovška) vrača domov, mlajši del odprave pa bo še lovil lepe dneve v okoliških stenah.