Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Otvoritev koče na Grintovcu

petek, 28. julij 2000, ob 05:29, Boris Štupar, ogledov: 1926

Gorenjec (1900) - Pišejo nam: Minuli četrtek vršila se je, kakor že omenjeno, otvoritev Češke koče na Grintovcu. Lahko rečemo: To je bil pravcati gorski praznik

Čeprav je češka podružnica hotela, da se vsa slavnost vrši v omejenem krogu planincev, hiteli so planinci ta in že prejšnji dan iz vseh krajev, tako iz Koroške kakor iz Štajerske, trumoma v Kokro, tako da smo našteli okrog 250 udeležencev. Kdo pa bi tudi ne uporabil toli ugodne prilike pohiteti na pod Jezerske vrhove, nasititi se ondi najčistejšega gorskega zraka, obenem pa uživati v toli meri pravcato slovansko gostoljubnost, a ko ima le količkaj čuta za gorsko naravo in če mu pripušča čas.
Od jezera do koče je dve uri počasne hoje. Do polovice pota vodi kolovozna pot, večinoma po gozdu, potem pa zavije na levo in odtod po porobku, počasno dvigajoč se tja do koče. Druga polovica poti je od češke podružnice na novo prav izborno napravljena, vsa pot pa nenaporna, vsaj videli smo priti po njej dame z največjo lahkoto, da, celo mali sedemletni fantek je prilezel po njej. Koča, ki stoji na Malih ravneh in leži 1600 metrov nad morsko gladino, ima jako ugodno lego in bo sosebno dobro služila izletnikom iz Jezerskega, ki hočejo brez kakega večjega truda priti tja v gorsko naravo. Leži na precejšnji planoti in je obkoljena od strmih vrhov Skute, Babe in Rinke. Ravno nad njo vidiš prehod na Grintovec, tako imenovano Mlinarsko sedlo. Za pot se potrebuje dobre tri ure, vendar jo priporočamo le dobrim in vztrajnim turistom. V neposredni bližini, nekaj korakov od koče pa leži še polno snega. Koča je napravljena iz mecesnovega lesa v pristno-češkem sloga in po svoji obsežnosti bi se imela imenovati mali planinski hotel. Vsi prostori so jako obsežni in udobno opremljeni. Prenočišča nudi kakim tridesetim turistom, za dame so pa v pritličju, kakor tudi pod streho separirane sobe.

Po desetih prične se oficijelni del slavnosti. Predsednik češke podružnice vseučiliščni profesor dr. Chodounsky pozdravi v češkem jeziku vse došle zastopnike in odlične goste; nadaljuje slovenski pravi, da je koča pristopna vsakemu. Prišleca se tu ne vpraša po rodu. Nestrpnosti ni prostora v koči, vendar pa bodi v slovanskih gorah gospodar: Slovan. Naglašuje bratsko vzajemnost Čehov in Slovencev pravi: »Med Vami čutimo se domačini, z Vami se veselimo in z Vami čutimo vsako bolest.»

Konečno naprosi dičnega našega planinca, gospoda župnika Aljaža, da blagoslovi kočo, kar je ta storil po običajnem obredu z azistenco gosp. Meškota, Hrubeja in še enega češkega duhovnika. Po blagoslovu zapojo pevci »Lepa naša domovina«, Čehi pa pesem sv. Vaclava. Nato govori tajnik češkega deželnega odbora, gospod Mareš, poudarjajoč zasluge pri stavbi koče, zlasti gospoda deželnega poslanca Murija, več drugih posestnikov od Jezera, sosebno pa načelnika savinjske podružnice, gospoda Kocbeka in gospoda vseučiliščnega profesorja dr. Frischaufa. — Ljubljanski župan gospod Ivan Hribar poudarja v res krasnem govoru važnost koče ne le z narodnega, temveč tudi z narodno-gospodarskega stališča in slednjič v dokaz bratskega sporazumljenja in slovanske vzajemnosti Čehov in Slovencev poljubi predsednika češke podružnice, čemur so sledili gromoviti »Živio«- in »Na zdar« -klici. Med tem pa so pokali topiči, da je kar bobnelo po bližnjih gorah. — Govorili so potem zastopnik mesta Prage, sodni, pristav gospod Lubomir Jerabek in predsednik slovenskega planinskega društva, gospod profesor Orožen o važnosti in krasoti koče, ki daleč nadkriljuje vse dosedanje društvene koče. Gospoda Hraba in Meško opisujeta težavno stanje koroških Slovencev, predsednik radovljiške podružnice, gospod Roblek pa donaša češkim planincem pozdrave izpod Triglava.
S tem je bil zaključen oficijelni del slavnosti, na katero je bilo poslanih 17 brzojavnih pozdravov. Nato povabi predsednik češke podružnice zastopnike osrednjega odbora, podružnic in korporacij na mali zajutrek, pri katerem so češke dame ž njimi lastno spretnostjo stregle z izbornim plzenskim in smihovskim pivom, ki sta ga te dve pivovarni v ta namen darovali podružnici. Pri tej priliki napije gospod dr. Forster češkim planinkam in sploh češkemu ženstvu.
Potem je večina planincev začela odhajati, zahvaljujoč se češkim bratom in njihovim družicam za pravo slovansko postrežbo in gostoljubje. Nekateri pa so ostali še ondi, da so včeraj polezli na vrh Grintovca.
Od naše podružnice udeležilo se je tega izleta 10 članov, ki niso mogli prehvaliti lepega izleta in sijajno uspele slavnosti. — Naj bi bilo marljivo delovanje češke podružnice in vsestranska podpora, katero ta uživa, nam v zgled in vzpodbudo do dojitve planinstva in v prospeh podpore za podružnico, da ji bo mogoče čim prej staviti nameravano kočo na Storžiču in si tako zagotoviti lepo gorsko postojanko, ki b i sicer znala priti v druge roke.
Pri tej priliki bodi omenjeno, da bo prihodnji podružnični izlet koncem prihodnjega meseca, najbrž na Golico, kar se bo pravočasno naznanilo v listu.

Gorenjec, 28. malega srpana 1900
 

eXTReMe Tracker