Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Raduje vsa dolina se Bohinjska

Slovenske novice, 22.07.06 - Ivan Sivec: odprli novo postojanko z enakim imenom, Orožnovo kočo

Slovenske novice, sobota, 22. julija 2006

Raduje vsa dolina se Bohinjska

Minulo nedeljo malce čez dvanajsto so člani Planinskega društva Bohinjska Bistrica na Planini za Liscem pod Črno prstjo na istem kraju, kjer je stala prva slovenska planinska koča, odprli novo postojanko z enakim imenom, Orožnovo kočo. Prvo so odprli 15. julija 1894, poslanstvo pa je uspešno opravljala samo do leta 1944. Tedaj je bila požgana. Pred tremi leti so si člani društva zastavili nelahko nalogo postaviti in odpreti enak objekt. Ob 112. obletnici jim je to tudi uspelo. Odprtje bi moralo biti že lani, pa je dokončanje del preprečilo deževno poletje. Letos se je vendarle izšlo. Vse niti je držal v rokah predsednik društva Lovro Vojvoda, ki je bil v nedeljo med najsrečnejšimi ljudmi v bohinjskem kotu.

Orožnove koče ne najdemo v vsaki planinski literaturi. Menda zato ne, ker jo je med 2. svetovno vojno doletela nemila usoda, da so jo »znani neznanci« požgali, baje zato, da je po vojni ne bi uporabljala »nova gospoda«. O tem domačini neradi govorijo, nasploh pa okoliščine menda še niso povsem razjasnjene. Morda prav v tem tiči tudi vzrok, da je Orožnova koča izginila iz zgodovinskega spomina.

Najstarejša slovenska koča

In vendar je bil prav ta objekt prva slovenska planinska koča, ki je bila imenovana tudi po prvem predsedniku Slovenskega planinskega društva Franu Orožnu. V brošuri 50 let Planinskega društva Bohinjska Bistrica je Tine Mihelič nedvoumno zapisal: »Vse se je začelo v Bohinju. V zgodovini slovenskega gorništva drži ta ugotovitev kot pribito!«

O koči pa Lojze Budkovič pravi: »Idejo o gradnji koče je sprožil na seji glavnega odbora 14. 7. 1893 Josip Ravnehar, občinski tajnik in gostilničar iz Bohinjske Bistrice. Odbor je sklenil, da se za Črno prstjo zgradi na Planini pod Liscem "primernejša koča". Priprave za gradnjo so po zaslugi odborovega pooblaščenca g. Ravneharja potekale z izredno naglico.«

Že marca leta 1894 so jo začeli postavljati, julija pa je bila že odprta. Za tiste čase je bila nenavadno velika. Dolga je bila 11,5 metra, široka 6,5 in visoka prav toliko.

»Gradnja je stala natanko 1008 goldinarjev … Kočo je SPD slovesno odprlo 15. 7. 1894. V soboto se je iz Ljubljane z opoldanskim gorenjskim vlakom odpeljalo v Lesce nad 50 članov in prijateljev SPD. Na okrašenih vozovih so nadaljevali pot skozi Bled proti Boh. Beli. Tam so izletnike pozdravljali s streljanjem, nežne roke pa so jim delile dišeče cvetje. Pred Nomenjem so nekateri hribolazci, ki jim je bila znana Orožnova koča, kazali novo kočo, ki se je jako razločno videla. Veselje je prekipevalo do vrhunca, ko so prispeli do slavoloka pred Boh. Bistrico, na katerem je bil prisrčen napis: "Odpira prva koča se planinska, raduje vsa dolina se Bohinjska!" … Ob 6. uri so odrinili in med 8. in 9. uro srečno prispeli do koče, kjer jih je pričakal društveni načelnik profesor Orožen. Pred okrašeno kočo je na dolgem drogu vihrala velika slovenska trobojnica, puške in topiči pa so veselo naznanjali prihod izletnikov. Vstopili so v kočo, kjer so jim Piparji postregli s pijačo in jedačo. Tamburaški zbor je igral domače skladbe, pevci so prepevali, pod Liscem so Bohinjci prižgali velikanski kres, ki je čarobno odseval v temno noč.«

In še ta zanimivost!

»Društveni odbornik g. Josip Hauptmann je hvaležno poudarjal velike zasluge načelnika prof. Orožna za razvoj in napredek društva. V znak hvaležnosti je prvo slovensko planinsko kočo krstil po načelniku SPD.«
Tako je prvi predsednik SPD dobil kočo, imenovano po sebi ...

Klobuk dol: 7000 prostovoljnih ur

Podobno odprtje je bilo tudi v nedeljo. S to razliko, da tako vnetega napisa v Bohinjski Bistrici ni bilo opaziti, večina planincev pa se je pripeljala do Raven – nekateri še precej višje – z jeklenimi konjički. Na planini se jih je zbralo poldrugi tisoč iz Slovenije, zamejstva, pa tudi gostje iz Hrvaške oziroma Varaždina. Namesto tamburašev je igrala zabavna improvizirana Mohant banda, zgodovino sta lepo predstavili ljubljanski sitni babi Anica Bajt in Stanka Zupan, članici domače gledališke skupine, slavnostni govornik pa je bil predsednik Lovro Vojvoda, ki je povedal tudi to:

»Bohinjci smo tesno povezani z našimi gorami. Ni naključje, da smo si za občinski praznik izbrali 26. avgust, ko so leta 1778 štirje srčni možje prvič pristopili na Triglav. Tudi prvi vodniški tečaj leta 1868 je bil organiziran v Srednji vasi. Srednjevaški kaplan Ivan Žan je poskušal ustanoviti prvo slovensko planinsko društvo že leta 1872, a mu zaradi svobodomiselnosti niso potrdili pravil društva. Do tega pa je prišlo leta 1893 pod vodstvom profesorja Frana Orožna, geografa in zgodovinarja, vizionarja slovenskega planinstva in turizma, velikega, kar preveč pozabljenega Slovenca.«

O gradnji nove koče je povedal:

»Glavni pobudnik, ki je naše društvo nenehno opominjal na zgodovinski dolg do prve koče slovenskih planincev, je bil domačin Alojz Budkovič. Drugi član je naš projektant Milan Sorč s sodelavcem Mihom Kajzelom. Tretji pomočnik pri gradnji je bila Fundacija športnih organizacij Republike Slovenije, ki je prispevala osem milijonov tolarjev nepovratnih sredstev. Četrti je 15. brigada helikopterske enote Slovenske vojske, ki je s prevozom betona in drugega materiala omogočila izgradnjo …«

Glavni pa so bili seveda člani in prijatelji društva, saj so v kočo vgradili več kot sedem tisoč prostovoljnih ur dela. V današnjem času je to res izjemen podvig, zato klobuk dol pred Bohinjci!

Poravnani dolg

Odprtje je pravzaprav začel in sklenil domači cerkveni pevski zbor Sv. Nikolaja, župnik Joža Dolenc pa jo je na koncu tudi blagoslovil. Glavno misel je izrekel predsednik Slovenske planinske zveze Franc Ekart, ki je odlikoval Lovra Vojvodo s srebrnim znakom ter dodal:

»Čestitam vam k ustvarjalni sitnosti! Danes je lepo vreme, takšno prelestno poletne vreme, kakršnega je na tem koncu malo. V tako veličastnem vremenu je koča še desetkrat lepša. A nudila bo zavetje predvsem ob slabem vremenu in v takih razmerah, kot ste vi kočo postavljali na noge. In s tem poravnali zgodovinski dolg do naših skupnih planinskih prednikov.«

Tudi vnuk prvega predsednika SPD Peter Orožen je dejal, da bi bila oba, ded in oče, ponosna na bistriške planince. Še najbolje pa se je izrazil povezovalec programa Samo Gardener, ki je prenesel besede žene zdajšnjega predsednika Marije Vojvode: »Mi smo Lovra tri leta pustili čisto pri miru!«

Kočo sta odprla zdajšnji predsednik Lovro Vojvoda in prejšnji dolgoletni zaslužni predsednik Janko Lapajne, planincem pa so začeli deliti golaž. Objekt ima 24 lepo urejenih ležišč in je res idealno izhodišče za pohode na Črno prst in naprej. V ponedeljek zjutraj pa smo po radiu lahko slišali, da je bilo treba pomagati tudi dvema planincema, ki sta se vračala s slavja v Orožnovi koči. Kljub prelestnemu vremenu in lepo urejeni poti, ki dvakrat prečka snežišče s polomljenim podrastjem, pot vendarle ni tako nezahtevna, kot je videti na prvi pogled. Orožnova koča je v resnici pravi bohinjski biser, zaradi katerega se res lahko raduje vsa dolina Bohinjska pa tudi na tisoče drugih slovenskih planincev.

Ivan Sivec


Manjka reprodukcija razglednice stare Orožnove koče

(923);
(6832);
(6823);

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti