Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Zeleni pekel

Domen Zupan: ... nad Pišnico ali PP4

Četrta etapa vezne poti Planica – Pokljuka, ki se s Koče v Krnici vzpne po markirani poti proti Špiku, nato pa od Lipnih prodov do lovske steze pod Kurjim vrhom, na višini med 1500 in 1600 m, preči neskončno število grap, žlebov in rušnatih pomolov, se ponaša z mnogimi, v glavnem zloveščimi pridevniki. Pustolovska, mazohistična, zeleni pekel, so le eni izmed njih. Opisi, ki po eni strani odbijajo, po drugi pa neustavljivo vabijo …

Celotna objava na Domen Zupan >>> 

/.../ Na prvi del, od Koče v Krnici do Kačjega grabna, sva se odpravila nekega nevihtnega popoldneva. Dež, ki naju je spremljal že v avtu, pa potem še praktično celo pot do koče in do odcepa PP na Lipnih prodih, naju ni pretirano motil. Zanimivo, da sem takrat sam pri sebi pomislil, da imam za tovrstno pot rajši takšen dež, kot peklensko vročino… Na Lipnih prodih pa je dež naenkrat ponehal. Resnici na ljubo to sicer ni pomenilo kakega konkretnega izboljšanja situacije, saj sva bila že po prvem ruševju na PP precej bolj mokra od spodaj, kot prej od zgoraj. Za vzdušje se je pa prileglo …

Od Lipnih prodov do Kačjega grabna naj bi naju čakal bolj ali manj sprehod, tako da ta dan kakih posebnih zagat nisva pričakovala. A me je že takoj na začetku nekoliko presenetilo, ko ni bilo nobene stečine, ki naju bi vodila čez pobočje, če se je že kaka kje pojavila, je hitro tudi poniknila, hodila sva “kar tako” po izohipsi in se umikala pečinam nad nama. Termanovo žlefo sva dobro vdela, ko pa bi morala po izohipsi prečiti še Lipni graben, se nama je malce zataknilo. Na izohipsi namreč kolikor toliko normalnega spusta v graben nisva našla in ker je bil teren nad nama videti še težavnejši, sva se v iskanju usmerila navzdol. In res sva nižje našla lep in lagoden gamsji prehod, motilo je edino to, da je bilo to kar 150 višinskih metrov nižje. Lipni graben se mi je zdel blazno civliziran, kot da bi imeli lovci tam vsak vikend smenj. Polno nekih rdečih znakcev, trikotnikov, rogov, na drugi strani pa je ven vodila prava lovska avtocesta. Čeprav nama je bilo jasno, da sva prenizko, sva vendarle pustila tej avtocesti, da naju na drugi strani popelje ven, na kar se je navzgor odcepila ena nekoliko slabša, a lahko sledjiva “lokalka”, ki naju je popeljala nazaj na pravo višino in mimo še enega odcepa (v graben) ter klopce vendarle tudi do pravega prehoda PP. Tega sva torej kar pošteno zaštrikala, na izohipsi ga sicer dejansko ni bilo, a namesto da bi ga iskala nekoliko višje, sva ga “našla” mnogo prenizko. Če vemo, da se je potrebno po tem prehodu usmeriti ostro desno, v lažje poplezavanje po skalah, ki nas privede do lepe lovske prečnice v levo, do Kačjega grabna potem ni več težav. Ne vem, če naju ni ravno na ponovnem stiku s prvo markacijo ponovno začelo prati, kar pa naju že dolgo ni več motilo. Do “Kekčeve domačije” v Krnici se je že uneslo, tako da je prva malica na turi prav teknila. Pravzaprav edina malica na celotni PP4 …

Na drugi del etape, ki se ponaša z vsemi že omenjenimi zvenečimi pridevniki, sva se podala menda najbolj vročega dne letošnjega poletja… ob 12h od avta. Že do odcepa PP v Kačjem grabnu me je vročina povsem zdelala, vmes sva mimogrede še ugotovila, da sva oba brez vsakršne hrane v nahrbnikih. Na srečo sva imela tekočine dovolj, nekaj tudi z dodatkom B vitamina, za kake pojedine pa v tisti vročini itak nikomur ni bilo. Vročina ni pojenjala niti potem, ko sva se spustila v Kačji graben in ne spomnim se več, kdaj se je pravzaprav sploh unesla – verjetno ob prvem mraku. ...

/.../ Do 3. vpisne knjige naj bi naju čakal najbolj kosmat del etape, a sva sledila resnično udobni poseki, že skorajda razdejanju. Povsem pošteno povedano, sem bil vesel, da se mi ni bilo potrebno pretepat z ruševjem, pa še na času sva nekaj pridobila, a tisti, ki se je tam šel gozdarja, je vendarle “nekoliko” pretiraval.

Od knjige dalje naj bi sledila le še jagoda na smetani, orientacijsko nezahtevno prečenje Rigeljnov in skorajda sva se že videla na lovski stezi pod Kurjim vrhom, ko sva se prezgodaj začela spuščat in sva pri tem vztrajala več kot 50 višinskih metrov. Vendarle se nama je vse skupaj zazdelo preveč sumljivo in sva odsopihala po eni lahki, a povsem podrti grapi nazaj na stečino, kjer naju je za prvim robom pričakala celo markacija, katere so na tej etapi dejansko zelo na skopo odmerjene (“prekomerno” markiran je le del pod Rigeljni). Za naslednjo podrto grapo sva našla pravi rušnati tobogan, kateri naju je dostavil na prečnico do lovske poti pod Kurjim vrhom, kamor sva prišla ravno pred prvim mrakom in kjer sva zaužila zadnje požirke 9-litrske zaloge, ki sva jo tovorila s seboj. ...

 

01.08.2011

 


Deževen popoldanski pogled na prvi del PP4


Civilizacija je blizu, a hkrati daleč

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti poti

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45947

Novosti