Boris Štupar 29.07.2011 07:28 1727 0

Življenje na kraškem robu

National geographic Slovenije - Urban Golob: Zgodba o robu med trdim Krasom in mehkim gričevjem

Pot proti morju je včasih potekala vsakič enako. Z zadnjih avtomobilskih sedežev smo otroci iztegovali vratove, da bi na obzorju čim prej uzrli tisto modro liso. Končno smo prispeli do tja, kjer se je cesta začela spuščati, in pogled je lahko zaplaval čez niže ležeče griče vse do tako želenega morja. Toda vrednost razgleda s kraškega roba so poznali že davno pred tem. Zaradi strateškega položaja so v 11. stoletju na najvarnejših prostorih kraškega roba postavili utrdbe, ki jih obnovljene še danes vidimo nad Črnim Kalom in Podpečjo. V zgodovini pa se je varnostna vloga kraškega roba spreminjala. Enkrat so se ljudje počutili varne nad njim, drugič v njegovem zavetju. Najdbe v Osapski jami pod veliko steno nad Ospom govorijo o poselitvi v mlajši kameni dobi, v kamnolomu pri Črnem Kalu pa so našli sledi starejšega, paleolitskega lovca. Do rimske dobe so naselja prestavili više in takrat so nastali kaštelirji, z obzidji utrjene naselbine, kakršen je bil na primer Grad na Socerbu. Kot kažejo najdbe, so se prebivalci v času Rimljanov spet premaknili proti dolini ali pa so ostali na pobočjih v zavetju kraškega roba kot naselje Črni Kal. Vznožje velike stene nad Ospom z Osapsko jamo pa je spet igralo odločilno vlogo v poznem srednjem veku, ko je bilo s svojim obzidjem pomembno zatočišče tamkajšnjega prebivalstva pred turškimi vpadi in pred dogajanjem na bližnji nemirni beneško-avstrijski meji. Imena “kraški rob” ne poznamo prav dolgo. Uporabljamo ga morda 20 let, v ožjem pomenu kot skupno ime za tamkajšnje stene, v širšem pa za celotno prehodno pokrajino med Podgorskim krasom in Koprskimi brdi.