Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Trbiška zijalka


17. julij 2011

 

Foto: B. Š.

četrtek, 11. avgust 2011, ob 05:29, France Malešič, ogledov: 3484

Naravne znamenitosti: Redki vedo, razen nekaterih domačinov, da je v Trbiški zijalki manjša jama s krasnimi kapniki, tako lepa, da bi jo morali prišteti med naše najlepše podzemne jame, a je že nekaj časa — zaprta

Zasuta jama pod Savinjo

Slovenski narod (1934): Ena najzanimivejših podzemnih jam onkraj Kamniških planin je Trbiška zijalka pri Lučah

Ljubljana, 11. avgusta.
Onkraj kamniških planin je še nešteto neraziskanih podzemnih jam, zijalk, in ena najzanimivejših je Trbiška zijalka pri Lučah. Jamski raziskovalci so sicer že bili v nji in češče iščejo v nji podzemne žuželke, vendar je v splošnem še neraziskana ter še nedvomno skriva marsikaj, na kar niti ne mislimo. Trbiška zijalka je v nekem pogledu še popularnejša med domačini kot Potočka, že zaradi svojega imena.

Da, odkod ime Trbiška zijalka. Zaman vprašuješ v Savinjski dolini po Trbižu,* tudi noben hrib ne nosi tega imena, kakor tudi zijalka ni dobila imena po domačinu. Pač pa ti vedo povedati, da se imenuje zijalka tako zaradi tega, ker so njega dni zašle ovce v zijalko in so prišle iz nje v Trbižu (ali tudi, da so se izgubile v Trbižu in prišle na dan v Lučah). Nekateri pa pravijo, da sta se nekemu kmetu izgubila dva vola v Trbižu, tu pri vhodu je pa priplaval na dan jarem. Če jih povprašaš, kje je tisti Trbiž, pravijo, da mora biti nekje pri Jesenicah ...
Redki vedo, razen nekaterih domačinov, da je v Trbiški zijalki manjša jama s krasnimi kapniki, tako lepa, da bi jo morali prišteti med naše najlepše podzemne jame, a je že nekaj časa — zaprta. Tesen rov je vodil v njo, ki se je postopno zoževal in končno povsem zaprl. Krasna jama je zasuta in ni več mnogo upanja, da jo kdaj še kdo odpre.

Pol ure hoda od Luč navzgor ob Savinji je do poti, ki se vzpne strmo navkreber v gozd. Ob začetku poti je tabla z napisom, ki pravi, da je do zijalke 10 minut. No, delj pa menda ni kot dvakrat 10 minut, če stopiš nekoliko hitreje. Zgoraj drži pot skozi gozd počez in se ne vzpenja več mnogo. Skozi drevje vidiš globoko na desni penečo se Savinjo. Čez pot so ležala nedavno križem kražem podrta drevesa in poznali so se sledovi debel, ki so se valila z bliskovito brzino z nedogledne višine k Savinji. Varuj se sam, tu ne morejo gledati na slučajne izletnike, ko jih kliče delo!

Previsna skala visi nad vhodom v zijalko in nekam tesno ti postane, ker se skala spušča tako nizko, kot da bo zdaj zdaj zaprla vhod, ki je sicer nad 10 m širok. Iz zijalke veje hladen zrak kot iz ledenice. Nekaj časa moraš stopati pripognjen, a svod se postopno dviga. Ko že mrak prehaja v popolno temo, se tla začno malo dvigati in zijalka se razširi na levo in desno ter visoko dvigne. Hladno je tako, da moraš biti dobro oblečen kot pozimi na prostem. Tla so neravna, odtrgane skale leže križem, od stropa curlja tu in tam, vendar je Trbiška zijalka precej suha, zlasti v primeri s Potočko zijalko, ima tri glavne odcepe ali rokave. Na levo se spuščajo tla okrog 10 m globoko zelo strmo. Previdno moraš lesti, ker sicer se ti lahko pripeti prava turistična nesreča v podzemlju. Do stropa je zelo visoko in ker zija pred teboj temna praznina, se svetloba primitivne svetilke skoraj izgubi v neprodirni temi v velikih dvoranah.

Na dnu je nekaj tesnih rovov, ki so pa odprti kvečjemu do dva metra. Nikamor naprej ne moreš, zaman so vsi napori. Toda baš tu je bil nekje vhod v dvorano, ki jo krase izredno lepi kapniki. V nji je loža, podobna prižnici, kip »podzemeljske Venere«, da ga tako imenujemo, ogromen stalagmit, v premeru skoraj 3 metrov in še nešteto prelestnih kapniških tvorb. Še pred leti je držal tesen rov, okrog 50 m globok, v kapniško dvorano, zdaj je zasut. Prejšnje čase je bil rov nekaj časa še tako prostoren, da se ni bilo treba plaziti, zadnja leta pa si ga lahko samo še prelezel po štirih. Pred štirimi leti sta bila v dvorani dva turista, ki sta nameravala iti še naprej iz dvorane po nepreiskanem rovu, a sta se bala, da bi se jima medtem zaprl dohod ter bi ostala živa zakopana pod šumečo Savinjo. V kapniško dvorano prodira razločno šumenje Savinje. Čudovita je takšna godba globoko pod zemljo in tekočo vodo ...
Skale se luščijo od svodov in sten na mnogih krajih, tu in tam se drže le malo in ob najmanjšem stresljaju bi se odluščile. Najbrž se je rov zaprl predlanskim, ko je bil v dolini potres. Na dnu leve jame je okostje lisice. Tu in tam so pod visečimi skalami lepe plasti kapnikov.

Če greš od vhoda naravnost, se približno sredi dolžine centralnega rokava tla nagnejo precej strmo tudi na desno, vendar tam ni tako globoka jama kot v levem rokavu. Tla v nji so ravna in zasigana. Naprej se pa srednji odcep zelo strmo dviga in na tleh leže veliki skladi skal. Med levim in srednjim odcepom visi poševno velika previsna skala precej visoko nad tlemi in prehaja v srednjem odcepu v polico. Od vhoda do konca centralnega odcepa je okrog 80 m dolžine. Na manjših rovov, ki se pa kmalu končajo — a vsi tudi niso preiskani — naletiš mnogo. Med velikimi skalami, ki leže na tleh, se morda skrivajo še rovi in kaže, da na koncu srednjega odcepa, ki se končuje v nekakšnem kaminu, še ni konec zijalke Toda Trbiška zijalka je tako velika, da ne moreš preiskati terena v nekaj urah, več časa pa izletnik navadno nima.
Desni odcep se začne kmalu pri vhodu, vendar pa ga lahko spregledaš, ker je tam zijalka zelo široka, okrog 40 m. V začetku je ozek, nakar se pa razširi do okrog 30 m. Tudi tu je strop zelo visoko in presenečen si nad dimenzijami. Tla se v začetku dvigajo položno, nakar se v sredini nagnejo na levi v kotlinico in prav tako na desni, kjer je pa manjša kotlinica. Iz desne kotlinice drži strm in kratek, precej prostoren rov navkreber v večji rondo. Tja prideš tudi po tesnem, okrog 8 m dolgem rovu, ki leži sredi med obema kotlinicama navkreber. V rondoju je tudi nekaj kosti, najbrž so srnine; rova, ki bi držal naprej, ni, vsaj odkril ga še ni nihče.
V vseh delih zijalke se skale precej trgajo od stropov. Kapnikov, stalaktitov ne opaziš na stropih baš zaradi tega. Zakopane pa so marsikje nizko ob tleh stene. Na mnogih krajih so kapniki odbiti. Domačini imajo navado, da krase s kapniki oltarje v kapelicah.

V Savinjski dolini je letoviščarstvo precej razvito, a tujci, ki prihajajo tja, češče ne zvedo ničesar o čudovitih zijalkah, ki jih je toliko in ki bi nekoliko oskrbovane bile lahko najmočnejši magnet izletništva in letoviščarstva. Če bi se kdo brigal vsaj za najznamenitejše zilalke, bi se več ne dogajalo, da se zasipavajo najlepše kapniške dvorane. Ali bi ne bilo mogoče, da bi se naši agilni raziskovalci kraških podzemeljskih jam posvetili tudi nekoliko zijalkam. Po odkritjih v Potočki zijalki bi lahko upravičeno sklepali, da se skriva marsikaj važnega tudi v drugih zijalkah, ki so še lažje dostopne, saj so nekatere zelo nizko ob Savinji in cesti.

Slovenski narod, 11. avgust 1934

*Vas Trbiž se nahaja malo pred Ljubnim, na desni strani Savinje (0p.o.)
Zemljevid - Geopedia si Lite
 

Oznake: JAM
eXTReMe Tracker