Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Čipke

Arhiv G-L: Gorski vrtovi


Rožnordeči dežen na Vrtači


Nežno socvetje dlakavega trebelja ob poti na Kokrsko sedlo


Planinska velestika ima drobne cvetove v različnih odtenkih od bele do temnorožnate


Zgradba kobulastega socvetja

torek, 28. junij 2011, ob 05:30, Alenka Mihorič, ogledov: 3946

Rožnordeči deženGorski vrtovi: Ko se stotine drobcenih cvetov razporedi v osupljivo pravilno okroglo čipko, se spomnimo na obdobje bidermajerja. 

Takšnega klekljanega prtička se ne bi sramovala nobena meščanska čajna mizica. V enakem slogu so narejeni tudi klasični poročni šopki.
V mislih imam seveda kobulnice, in sicer tiste med njimi, ki tvorijo socvetja v večjih kobulih. Naša flora obsega veliko število rodov te družine, zato bom opisala le tiste, ki rastejo v hribih in 'padejo v oči' marsikateremu planincu. Danes poglejmo tiste, ki cvetijo rožnato.

Rožnordeči dežen (Heracleum austriacum subsp. siifolium)

Rožnordeči dežen je podvrsta avstrijskega dežnaTemneje obarvani cvetovi so bolj privlačni za oči. Ta je posnet na Lepi Komni.Raste na traviščih v pasu ruševja, često v družbi z ušivci, stoklaso in šašjem, cveti pa julija in avgusta. Je zelnata trajnica z močno koreniko. Steblo je spodaj golo, zgoraj pa poraslo s puhastimi dlačicami. Listi so enkrat pernato deljeni, imajo 2-3 pare rogljev, ki so po robu nazobčani. Kobuli so sploščeni, široki do okoli 10 cm. Imajo 6-13 žarkov (pecljev kobulčkov). Kobul ima ogrinjalo, prav tako imajo ogrinjalca kobulčki. Venec je rožnat, zunanji cvetni listi pa so bistveno večji kot notranji in dodatno privabljajo opraševalce.

Ta lepa kobulnica je endemit, raste le pri nas v Julijskih in Kamniško Savinjskih Alpah ter Karavankah, nekoliko pa sega tudi preko meje v Avstrijo.

 

Dlakavo trebelje (Chaerophyllum hirsutum subsp. cicutaria)

Rožnato trebelje na melišču pod Koglom.Od pol do enega metra visoko kobulnico najdemo v vlažnih gozdovih in na bregovih potokov od nižine do montanskega pasu. Steblo pod kolenci ni odebeljeno, v prerezu je okroglo, gladko ali nekoliko izbrazdano, štrlečedlakavo do golo. Listi so trojnati, spodnja dela sta tako velika kot ostali del lista. Ogrinjalo kmalu odpade, vejicata ogrinjalca so 5-10 listna. Vratova pestiča sta  skoraj vzporedna. Plodiči niso krilati, so brez kljunca in kratki. Drobni beli do rdečkasti cvetovi so dlakavi in vejicati. Nežna socvetja privabijo marsikateri pogled.

 

Planinska velestika (Ligusticum mutellina)

Visokogorska kobulnica, planinska velestika.Pri nas ne prav pogosta, nižja rastlina ima običajno enega do dva stranska poganjka in prav toliko stebelnih listov, ki so 2-3 krat pernato deljeni, roglji so zelo kratki – le do pol cm, široki pa nad 1 mm. Kobuli imajo največ do 15 žarkov. Ogrinjala ni, listi ogrinjalc imajo razločen kožnat rob, so črtalasti do ozko-suličasti. Čašni rob je neizrazit. Plodiči niso krilati, imajo le rebra; so goli in brez kljunca. Cveti pozno poleti na kamnitih tratah v subalpinskem pasu, navadno nad 1500 m n.m..

Alenka Mihorič

Literatura:

- Wraber, T., 2006: 2 × sto alpskih rastlin na Slovenskem, Prešernova družba d.d., Ljubljana.
- Bakan, B., 2006: Slikovni pregled višjih rastlin Prekmurja, Razvojni center, Lendava.
- Martinčič, A., 1999 (uredn.): Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
- Lippert, W., 1987: Alpsko cvetje, Cankarjeva založba, Ljubljana.
 

eXTReMe Tracker