PZS - Zdenka Mihelič: V sredo, 22. junija, je Planinska zveza Slovenije v svojih prostorih pripravila skupno novinarsko konferenco Planinske zveze Slovenije, Združenja gorskih vodnikov Slovenije in Planinskega društva Ljubljana-Matica.
V prvem delu smo predstavili novo knjigo uglednega alpinističnega in odpravarskega veljaka Toneta Škarje Po svoji sledi, v drugem pripravo na poletno sezono s poudarkom na družinskem gorništvu ter vodništvo in mladinske planinske tabore, tretji del pa je bil namenjen Planinskemu društvu Ljubljana-Matica, ki je predstavilo obnovo Koče pri Triglavskih jezerih, kjer so med drugim postavili novo biološko čistilno napravo.
Naš alpinist, gorski reševalec, publicist in pisatelj Tone Škarja, ki je letos prejel tudi Bloudkovo plaketo za življenjsko delo v športu, je svoje najobsežnejše delo pisal pravzaprav vseh 55 let svojega alpinističnega udejstvovanja, najprej na kratko v svoj dnevnik in sam zase, sedaj pa odkritosrčno in temeljito tudi za vse bralce. Uganko življenja in smrti si avtor zastavi prav na začetku knjige ter nanjo posredno išče odgovor in odgovarja skozi svoje delo, zapiske, odprave, bilo jih je kar 17, vzpone, doživetja, prijatelje in vse do konca knjige skozi pot samo. »Zakaj je nekaterim dano preživeti vse nesreče, druge pa že prva za vedno izloči? Zakaj so naše sledi različno dolge? Zakaj sem sam lahko vse preživel? Tega se seveda nisem odločil sam, vedno pa sem čutil odgovornost do življenja,« je dejal avtor. Knjigo Po svoji sledi so predstavili avtor knjige, predsednik Založniškega odbora Planinske založbe pri Upravnem odboru Planinske zveze Slovenije Božidar Lavrič in urednik knjige France Malešič, ki je dejal, da »so v knjigi veseli in žalostni dogodki, ogromno je ljudi; nastopajo številni, skoraj vsi naši alpinisti in odpravarji s svojimi veselimi, resnimi in žalostnimi zgodbami, predstavljeni so tudi tisti, ki so se ponesrečili in je v knjigi lep spomin nanje. Prav simbolično je, da se knjiga zaključi s Tomažem Humarjem, katerega posvetilo Tonetu Škarji je na hrbtni strani knjige. Oba sta si bila namreč podobna, čeprav različna.«
V drugem delu je podpredsednik PZS Borut Peršolja, tudi vodnik PZS in inštruktor planinske vzgoje, predstavil pripravo na poletno sezono z vidika družinskega gorništva. Temeljno vodilo pri izvajanju gorniške dejavnosti družin je prilagoditev naših izletov otrokom. Pri tem je potrebno otroke motivirati, tako pred odhodom kot tudi med izletom. Otroci naj hodijo s svojim nahrbtnikom, težkim največ desetino svoje teže. Pomembno je, da se na poti ustavljamo v kočah, ki nudijo zavetje, možnost prehrane in oskrbe s pijačo, pa tudi vir informacij o poteh ter da se vpišemo in povemo, kam gremo. Tretje sporočilo pa je: v teh kriznih časih, ko so družinski proračuni precej okleščeni, si lahko zastavimo družinski projekt in se podamo po naših obhodnicah ter skupen dopust izkoristimo za povrnitev energije in s tem ne preveliko obremenitev družinskega proračuna.
Ena izmed možnosti preživljanja počitnic v naravi so za mlade in najmlajše planince tudi mladinski planinski tabori, predstavil jih je Matej Ogorevc, član Upravnega odbora Mladinske komisije PZS. Letos jih bo na približno 70 planinskih taborih pod šotori in v kočah spalo okoli 2000 mladih planincev, za katere bodo skrbeli prostovoljci z bogatim prostočasnim in tudi izobraževalnim programom. Prostovoljci so vsi sodelujoči na taborih – mentorji planinskih skupin, mladinski voditelji, vodniki PZS, inštruktorji planinske vzgoje idr. Mlade prostovoljce je PZS z namenom izpostavila, saj je letos Evropsko prostovoljstva. V nadaljevanju sta Borut Peršolja in predsednik tehnične komisije Združenja gorskih vodnikov Franc Tamše predstavila pomen vodništva, prostovoljnega in poklicnega, kdaj se odločiti za poklicnega – gorskega vodnika, na katere ture se z gorskim vodnikom ljudje najraje podajajo. Obe organizaciji, PZS in ZGVS, že sedaj sodelujeta, gorski vodniki so tako aktivno vključeni v različne, predvsem vzgojne dejavnosti PZS, v prihodnosti pa želita še tesneje sodelovati. Odpraviti se v hribe z vodnikom, je varnejše, saj vodniki Planinske zveze Slovenije ali ZGVS vodenim zagotavljajo kakovostno znanje o gorah in najvišjo raven varnosti. Prostovoljno vodništvo pa je tudi pomemben del preventivne dejavnosti v gorah.
V zadnjem delu sta predsednik PD Ljubljana-Matica Tomaž Willenpart in vodja strokovne službe Aleš Jenko predstavila v lanskem letu obnovljeno eno izmed društvenih koč, Kočo pri Triglavskih jezerih. Na tej koči so naredili precej dela, in sicer »smo postavili novo biološko čistilno napravo, obnovili sanitarije, namestitveni del ter prostore za pripravo in strežbo pijač.« Razložila sta tudi sam sistem delovanja čistilne naprave. Koča ni večja in nima več nočitvenih kapacitet, ampak se dviguje nivo bivanja v koči ob hkratnem zmanjšanju negativnih vplivov na okolje, kar zagotavlja trajnostni razvoj te koče. V prihodnosti imajo cilj, doseči s to kočo tudi naziv okolju prijazna koča.
Besedilo in fotografije Zdenka Mihelič