Janez Pikon 25.06.2011 05:29 4955 0

Tosc

Janez Pikon: Pripada gorskim posebnežem v grebenu nad dolino Krme in je najvišji vrh. Izzivalni položaj pred obličjem Triglava mu je naklonilo sloves maloštevilnih planincev. Nad Velim poljem se v grebenu zvrstijo gore, ki so skupaj s Toscem veličastne.

Že ime samo, še bolj pa njegova pojava izdajata enega izmed debeluhov naših gora. Tosc (Rudolf Badjura: Tolstec, Tošč, 2275 m) je najvišji vrh v grebenu, ki poteka vzdolž doline Krma na jugovzhodu, ki v zatrep le te pada s strmo in krušljivo steno, južno pobočje gore je položnejše, vendar tudi ne brez skalovja in melišč nad Dolino Voje. Njegov že od južnega roba opazni šilasti vršič se vzpenja nad prostrano vršno planoto. Tosc se ponaša z najlepšim pogledom na Triglav (2864 m) z obsežne planote travnatega temena. Na prostrani vrh ni markiranih poti, vendar je pristop s planine Zgornji Tosc čez južna pobočja prav lahek, precej težje pa je dostopen z Bohinjskih vratc.

S planine Zgornji Tosc, koder vodi pot s Pokljuke ali Uskovnice na planino Velo polje, krenemo navzgor čez travnata pobočja. Višje se držimo zahodne travnate police ali neizrazitega, strmega žleba, ki nas pripelje na vršno planoto. Tu se obrnemo vzhodno in se čez kotanjast svet povzpnemo na oddaljen neizrazit vrh na skrajnem severo zahodnem robu planote.

Brezpotij vajenega gornika čaka na Toscu (2275 m) lahka naloga. Poleg znamenitega razgleda ga bo tu gori razveselil tudi razkošen cvetlični vrt. Šele na samem vrhu mogočne in prostrane gore pa se izkaže, da Tosca vendarle ni ena sama milina, ob pogledu v brezno severne in zahodne stene nad Krmo, ti skorajda vzame sapo.

Težja smer se začne ob vstopu vzhodno ob prevalu (Bohinjska vratca nad Vodnikovo kočo), ki ga dosežemo po krajšem vzponu (botanična pot), nas čakajo prvi skalnati pragovi, ki jih preplezamo iskaje najlažjih prehodov. Pobočje je ves čas odprto in nima vodilne razčlembe, ki bi nas usmerjala. Zato si je potrebno pač iskati najboljše in najlažje prehode čez večje in gladke skalnate pragove. V glavnem se držimo smeri naravnost navzgor in se ne oddaljujemo dosti od roba severozahodne stene. Ko dosežemo rob vršne planote se obrnemo severno in po razglednem slemenu dosežemo vrh, torej od Vodnikovega doma do Bohinjskih vratc potem brezpotje s težjo orientacijo in lažjim plezanjem, primerno samo za izurjene planince.

Janez Pikon

Moja gorska pot skozi čas ... Moj arhiv: Janez Pikon