Tokrat pa nekaj besed o plezanju v severni steni Dolgega hrbta, ki je ena bolj mogočnih v Kamniških Alpah in lepo vidna z jezerskega konca.
Čista poezija
Kljub ne najboljšim vremenskim obetom preko vikenda sva se z Andrejem dogovorila za strateško obarvan plan. Petkovo plezanje na prijetnem soncu v stenah Dolžanove soteske sva v soboto zamenjala za čisto pravo alpsko lepotico. Odločila sva se, da ”
napadeva” najbolj izrazito linijo severne stene Dolgega hrbta: slednjo sem opazoval že precej časa. Smer Kemperle Murovec je ena najdaljših v Kamniških Alpah in nedvomno ena lepših, predvsem v čudovitih zimskih razmerah. Smer ima dosedaj edini zabeležen zimski vzpon, ki sta ga opravila Nejc Zaplotnik in Matej Kranjc. Je pa to izredno lepa in dobro vidna linija, ki poteka po osrednjem delu gore. V smeri sva naletela na dobre, če lahko rečem, kar šamoniške razmere: trd sprijet sneg, precej pokončnega ledu, nekaj razčlenjene skale in vse to ob izrazitem varovanjnu s ”
frendi”, zatiči in nekaj klini. Zgornji del smeri je najbolj pokončen in tudi najtežji (3 raztežaji). Poteka po globoki rdeči zajedi, ki te vodi k gladki, pokončni in bolj odprti zajedi, ki se čisto na koncu konča s svečo ledu. V tem zgornjem delu je bilo tudi največ skalnih delov, ki pa te vselej presenetijo z nekaj trdega snega in ledu. Do vrha stene sledi lažje plezanje
Že dober mesec dni pred tem vzponom sva z Matevžem preplezala kombinacijo smeri: vstopila sva po Teranovi, nadaljevala vzpon po Lastovki v Dolgem hrbtu, kjer sva naletela na strm raztežaj, ki naju je pripeljal v skalni del Trojke po kateri sva nadaljevala vse do vrha stene. V spodnjem delu, kjer poteka Teranova naju je pričakal izredno tanek led (danes izgleda stvar veliko bolje), zgoraj pa so bile razmere fantastične. Del, ki sva ga plezala po Lastovki (direktno do skalnega dela Trojke) je postregel s pokončnim plezanjem v dokaj dobro sprijetem snegu na skali (WI5, 90 m).
Dober teden dni po omenjenem vzponu sem opravil tudi vzpon v Nemški smeri (90, IV/III, II, 450 m), ki poteka v desnem delu severne stene Dolgega hrbta in je v poletnem času ena bolj plezanih smeri nad Češko kočo. Desno od Sinjega slapu pa sem preplezal lepo ledno linijo, ki se vije kot kača proti desni, v smeri proti slapu Mrzla dolina. Vstopil sem direktno preko previsa (M), nadaljeval po tankem ledu rahlo proti desni in nato po snegu naravnost navzgor v smeri desno od Češke koče. Prepelica je ob ne najbolj idealnih razmerah ”postregla” s težavami (WI4/5, M5, 200 m).
Prav tako sta v severni steni Dolgega hrbta letošnjo zimo Anže in Tine Marenče opravila vzpon v spominski smeri Saše Kamenjeva (VI/V, IV, 400 m), ki ima letos res obilo snega. Med pogovorom o smeri sta dala vedeti, da je smer ”postregla” z resnim plezanjem. Pri tem gre za plezanje v izraziti grapi (ogromen kamin) med ostenjem Dolgega hrbta in Štruce. Se je pa o vzponu na teh straneh že pisalo.
Kemperle-Murovec (WI5, M5, 1000 m) sva 20. marca 2004 plezala Andrej Erceg (AO Črnuče) in Matej Mejovšek (AO Kranj).
Kombinacijo smeri Teranova-Lastovka-Trojka (90, WI5, IV, 1000 m) sva februarja 2004 plezala Matevž Vučer in Matej Mejovšek (oba AO Kranj).
Severna stena Dolgega hrbta
1. Kombinacija Teranova-Lastovka-Trojka, 2. Kemperle-Murovec, 3. Spominska smer Saše Kamenjeva, 4. Nemška smer
Besedilo in fotografije
Matej Mejovšek