Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Tudi drevesa cvetijo

G-L: Gorski vrtovi

 

Brezine mačice od blizu 

Cvetoči mokovec 

 Alpski nagnoj je prava paša za žuželke

 Socvetje malega jesena prihaja iz popkov

Mali jesen na Podgorskem krasu (Kojnik) 


a>
 Kloček raste tudi na Bohorju


 Grm rumenega drena zacveti zgodaj

 Moška mačica rdeče vrbe

  

torek, 31. maj 2011, ob 05:29, Alenka Mihorič, ogledov: 20159

Mali jeseni in divje češnje na pobočju Grohata nad StahovicoGorski vrtovi: Marsikateri sprehajalec ali planinec ne opazi, kako so tudi cvetovi dreves lepi. Morda tudi zato, ker so včasih visoko v krošnjah.

V aprilu se začnejo krošnje barvati. A ne vedno v zeleno. Nekatera drevesa najprej zacvetijo, šele potem se iz popkov razvijejo listi. Ko opazujemo barve mešanega gozda, ne moremo prešteti odtenkov od rumene do zelene, nekateri mladi listi pa so najprej rdečkasti, šele kasneje pozelenijo. Primešajo se še barve cvetja, ki pri drevesih ni tako barvito kot pri zelnatih rastlinah; največkrat je belo ali rumeno. Danes bi vam rada predstavila nekatere listavce, ki krasijo pobočja naših gora tja do pasu ruševja, kjer gozdno drevje zamenja travnata in skalovita podoba.

Družina bukovk (Fagaceae) obsega tri rodove: bukev, kostanj in hrast. Medtem ko imata bukev in kostanj pri nas le po enega vrstnega predstavnika, se lahko hrast pohvali z večjo raznolikostjo, kar desetih vrst. 

Bukev (Fagus sylvatica)

Moški cvetovi bukveTo drevo je pri nas najpogostejše, tudi v visokogorju najde dom, na visokih izpostavljenih legah se zniža v skrivenčene grme. Marsikje ima varovalno vlogo – utrjuje pobočja. Spomladi občudujemo živo rumeno zeleno barvo listov, redkokdo pa opazi njene cvetove. Bukev ima dve vrsti cvetov, moške in ženske. Prvi spominjajo na mačice, ki so na pecljih, puhasto socvetje je kroglasto. Ženske cvetove največkrat opazimo šele takrat, ko se že spreminjajo v plodove – žir.

Pravi kostanj (Castanea sativa)

Kostanj ima zelo dolga socvetjaJe kje kdo, ki ne mara slastnega pečenega kostanja? Nanj se spomnimo šele jeseni. Do 30 m visoka drevesa cvetijo poleti, opazimo le do 20 cm dolga moška socvetja, ki so tudi privlačna paša za čebele. Ženski cvetovi so majhni in skriti v zalistjih v resah ovojka. Drevo raste do okoli 800 metrov nad morjem na toplih legah. 

Hrast (Quercus)

Takole cveti dob, a tudi ostalih 9 vrst hrastov ima precej podobna socvetjaNajpogostejši vrsti hrasta pri nas sta dob in graden. Oba zrasteta v mogočno, tudi preko 30 m visoko drevo. Med seboj ju ločimo po tem, da imajo gradnovi listi daljše peclje, njihova listna ploskev pa ob peclju nima zavihanih ušesc kot dob. Svetlo zelena moška socvetja visijo v valjastih klasih, po nekaj skupaj. Majcene ženske cvetove le težko opazimo, dokler iz njih ne začnejo rasti plodovi – želodi.

V družini brezovk (Betulaceae) sta rodova breze, v katero spada vsem dobro znana navadna (bela) breza (Betula pendula) in redka puhasta breza (Betula pubescens),  ter jelše, ki ima tri vrste: črno, zeleno in sivo jelšo. 

Zelena jelša (Alnus alnobetula)

Moške mačice zelene jelšeZelena jelša - ženski cvetoviTa jelša je prava hribovka, saj jo nižje od 1500 m redko najdemo. Je le do 3 m visok grm, ki so mu všeč hladna in vlažna pobočja. Varuje jih pred plazovi in utrjuje krušljiv teren. Moške mačice visijo na koncih mladih vej, precej manjši ženski cvetovi, iz katerih se kasneje razvijejo majhni storžki, so na pokončnih pecljih. V času cvetenja so listi že razviti, medtem ko pri nižinski črni jelši spomladi vidimo samo rdečkaste mačice.

Družina rožnic (Rosaceae) je zelo obsežna, v njej je veliko rodov zelnatih rastlin. Nekaj  je tu tudi dreves: lesnika, divja hruška in češnja, jerebika in mokovec ter grmovnic, kot na primer šmarna hrušica, glog in črni trn; tudi na šipke ne smemo pozabiti. 

Navadni mokovec (Sorbus aria)

Mokovec je iz družine rožnic. Njegovi plodovi so majhna rdeča jabolčka.Do 12 m visoko drevo cveti od maja do junija predvsem v sredogorju. Ljubi apnenec, suša in mraz mu ne prideta do živega. Bela socvetja so sestavljene češulje. Po mojem mnenju je to eno najlepših dreves skozi vse leto. Jeseni ga krasijo šopki živo rdečih plodov, ki so tudi užitni.  

Jerebika (Sorbus aucuparia)

Jerebika je eno najlepših gorskih dreves.Drevo zlahka prepoznamo po značilnih lihopernato deljenih listih. Zraste do 15 m visoko, maja ali junija pa ga krasijo precej velika socvetja z majhnimi belimi cvetovi, ki malce neprijetno dišijo. Raste od nižin do visokogorja. Konec poletja občudujemo velike šope oranžno rdečih plodov. Ponekod lahko naletimo tudi na križance med jerebiko in mokovcem.

Ne vedo vsi, da tudi metuljnice (Fabaceae; njihova značilne predstavnice so detelje) lahko zrastejo v več metrov veliko drevo. Marsikdo se pozno spomladi pri hoji v hribe znajde v oblaku opojnih vonjav, ki jih oddajajo bujna socvetja alpskega nagnoja ali robinije. 

Robinija ali neprava akacija (Robinia pseudacacia)

Ocvrta socvetja so odlična sladica. Pri nabiranju se pazite trnja!Drevo ima rado topla pobočja do 700 m visoko. Zraste do 25 m, tudi na pustih tleh; bela socvetja s temno čašo so odlična paša za čebele, ljudje pa jih navadno ocvremo v palačinkinem testu in pojemo kot sladek poobedek. Sicer  je drevo v naše kraje priseljeno, sčasoma se je udomačilo in postalo celo invazivno, saj se hitro razrašča s pomočjo koreninskega sistema. 

Alpski nagnoj (Laburnum alpinum)

Cvetovi nagnoja so lepi in dišeči, a strupeni.V času cvetenja zelo dekorativno gorsko drevo ima previsne veje s tridelnimi listi. 20 – 30 cm dolga grozdasta socvetja bi lahko koga zvabila, da bi jih uporabil kot tista z robinije, a dejanje bi drago plačal, saj je cela rastlina strupena. Cvetje se razvije v dolge stroke. Največ tega nagnoja je v severozahodni Sloveniji, ponekod ga lahko zamenjamo z redkejšim navadnim nagnojem.

V družini oljkovk (Oleaceae) so samo lesnate rastline. Na obronkih gozdov v hribih bomo zlahka prepoznali navadno kalino, grm, ki ga ljudje sicer pogosto nasadijo okoli hiše kot živo mejo. Največji drevesi med oljkovkami sta veliki in mali jesen.

Mali jesen (Fraxinus ornus)

Mali jesen, daljni sorodnik oljke, ljubi topla pobočja.Drevo z velikimi belimi socvetji zelo popestri zeleneča pobočja predvsem na prisojni strani hribov. Še posebno rad ima kraške planote, najdemo pa ga po vsej Sloveniji. Malo ljudi je seznanjenih s podatkom, da sta oba jesena tudi zdravilna.

 

Javorovke (Aceraceae) so izključno drevesna družina z enim rodom, ki obsega osem vrst. Nekatere je človek nasadil v parke. V naših gozdovih hribovitih območij  najpogosteje srečamo tri: beli in ostrolistni javor ter maklen.

Beli javor (Acer pseudoplatanus)

V času, ko cveti beli javor, smo bolj pozorni na cvetje pod nogami; ne bi škodilo, če bi se kdaj ozrli tudi v krošnje.Do 30 m visoko drevo je v gorah precej pogosto. Zaradi višine in rumeno zelene barve pozno spomladi nismo pozorni na viseča latasta socvetja, ki niti niso majhna. Res pa je, da se skrijejo med listjem, od gledanja kvišku pa nas odvrača tudi obilje cvetočih talnih rastlin. Ljudje cenijo predvsem javorov kvalitetni les. 

Ostrolistni javor (Acer platanoides)

Ostrolistni javor ne raste le na mestnih zelenicah, ampak tudi samoniklo, v gozdu.Ker to drevo zacveti, predno se razvijejo listi, lažje opazimo zeleno rumene šopke cvetov takoj, ko se prikažejo iz debelih popkov. Rastišča so od nižine do okoli 1000 m visoko v hribih. Kakor pri drugih vrstah tudi pri tem javoru kasneje vidimo krilate plodove, ko se vrtinčijo v vetru kot majhni helikopterčki.
Znano je, da iz soka nekaterih vrst javorov pridobivajo sladkorni sirup. Kar zaboli me, ko pomislim, kako zrežejo skorjo, da zakrvavi. No, to je še vedno bolje kot posek.

Maklen (Acer campestre)

Zelene cvetove maklena redko opazimo, semena so bolj zanimiva in vpadljiva.Nekoliko nižji od zgoraj opisanih bratov ima drugo ime poljski javor, čeprav raje raste v gozdu in na njegovih obronkih. Ima raznoliko oblikovane, 3 – 5 krpate liste, zelenkasta socvetja z malo cvetovi so pokončna. Drevo  pogosto tudi sadijo.

 

Zanimivo drevo oziroma visoki grm je kloček, edini član družine kločkovk (Staphyleaceae) pri nas. 

Navadni kloček (Staphylea pinnata)

Lepe visoke grme sem doslej videla na Idrijskem in v Posavju.Ne ravno pogosto drevo doseže 5 m višine. Ime je dobilo verjetno po klokotajočem zvoku, ki ga dajejo od sebe semena v mehurjasto napihnjenih plodnih glavicah, ko jih trese veter. Cvetovi so nekaj posebnega, z vej visijo v latastih, dokaj gostih socvetjih. Kloček v severni Sloveniji ne raste, razen na Pohorju.


Rumeni dren spomladi zacveti med prvimi.

Gore pokriva veliko različnih grmovnic. Takrat, ko ostala drevesa še spijo, nas z zgodnjim cvetenjem razveselijo različne vrste vrb (Salix). Nikakor ne moremo spregledati okrasja na vejah rumenega drena (Cornus mas). Precej kasneje belo zacveti tudi rdeči dren ...

 

Naslednjič pa še kakšna beseda in seveda fotografija o iglavcih.

Alenka Mihorič

Literatura:

- Mayer, Joachim, 2005 (prev. Mag. Boris Turk): Katero drevo je to? Drevesa, grmi, okrasne lesnate rastline, Kranj, Založba Narava
- Jogan, N., 2001 (uredn.): Gradivo za Atlas flore Slovenije, Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju.
- Martinčič, A., 1999 (uredn.): Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
- Petauer, T., 1993: Leksikon rastlinskih bogastev, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.

 

Komentiraj (1):

Maruška Lenarčič, torek, 31. maj 2011, ob 07:46

Alenka,
vaši prispevki so mi zelo všeč, pa tudi uporabni pri ponavljanju in spoznavanju flore in vegetacije.
Snežnik mi je še posebej pri srcu in vaša predstavitev začetka pomladi zares doživeta.
Veselim se vaših novih člankov, Maruška

eXTReMe Tracker