Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Regijski park, ki bi se raztezal v Avstrijo?

nedelja, 28. marec 2004, ob 05:52, Franci Savenc, ogledov: 1457

Delo, 27.03.2004, Slovenija - Primož Škerl: Če bi imel površino 25 tisoč hektarov, bi ga Evropa zlahka prepoznala

Regijski park, ki bi se
raztezal v Avstrijo?


Če bi imel površino 25 tisoč hektarov, bi ga Evropa zlahka prepoznala - O ustanovitvi parka že za časa kraljevine in SFRJ


Solčava<(i> - Pet slovenskih občin, ki segajo na območje Kamniško-Savinjskih Alp, si že več let prizadeva ustanoviti regijski park, ki bi se pozneje lahko širil še na avstrijsko stran. Solčava, Luče, Preddvor, Jezersko in Kamnik so v izhodiščih navedle številne prednosti, ki jih prebivalcem prinaša življenje in gospodarjenje na zavarovanih območjih, na drugi strani pa bo treba upoštevati tudi omejitve zlasti pri posegih v prostor in dokaj slabe izkušnje z območij, kjer že velja varstveni režim. Kmalu naj bi pripravili že končni predlog za njegovo ustanovitev.

Regijski park v Kamniško-Savinjskih Alpah naj bi v začetnem obdobju predvidoma obsegal kar 249 tisoč kvadratnih kilometrov oziroma dve petini ozemlja vključenih občin, ki skupaj štejejo 32.500 prebivalcev. Območje parka bi zajemalo nekaj več kot tri odstotke vseh kmetij na predlaganem ozemlju in le 610 ljudi. Zamisel o verifikaciji varovanega območja v gorski skupini Grintavcev sega še v obdobje med obema vojnama, ko sta se o ustanovitvi naravnega parka dogovarjali Dravska banovina in vlada v Beogradu. Sredi šestdesetih let je obstajala tudi ideja o jugoslovansko-avstrijskem visokogorskem parku, ki pa je bila zavoljo takratnih političnih razmer že vnaprej bila obsojena na propad.

Avgust Lenar, direktor podjetja Logarska dolina, med glavnimi cilji poudarja simbiozo naravovarstvenih, kulturnih, socialnih in gospodarskih vsebin na mejnem območju z Avstrijo, ki po vrednotah prav nič ne zaostaja za Julijskimi Alpami in kjer se srečujejo štiri statistične regije. Med prednosti so pobudniki uvrstili zgoščenost naravnih in kulturnih vrednot v Kamniško-Savinjskih Alpah, bogate izkušnje z upravljanjem zavarovanih območij, velike zaloge pitne vode za Ljubljansko in Celjsko kotlino, del območij je že v programu Natura 2000, tradicionalno trajnostno gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči, poleg razglasitve regijskega parka pa dodatna zavarovanja niso potrebna.

Bolj kot formalna razglasitev je pomembno, koliko bodo prebivalci v parku zainteresirani za nov način gospodarjenja, ki zmanjšuje njihov vpliv na ekonomski razvoj. Lokalne skupnosti bodo sicer lahko črpale razvojna sredstva iz skladov, ki subvencionirajo velike naravovarstvene projekte, če pa bo soustanoviteljica tudi država, bo sofinancirala delovna mesta; v tem primeru bo delež subvencij glede na površino v regijskih parkih višji za 15 odstotkov. Vendar predlagatelji opozarjajo na nedefiniran odnos države do zavarovanih predelov; v zadnjih 20 letih so med številnimi predlogi tako ustanovili le park Škocjanske jame.

Največ bi z ustanovitvijo parka nemara pridobil turizem. Privlačne oblike sprostitve v naravnem okolju privabljajo vse več ljudi, zaradi imena in velikosti parka bo ta veliko bolj prepoznaven v tujini, trženje ponudbe in proizvodov pa bo ob povezanosti občin bistveno racionalnejše. Gradnjam stacionarnih turističnih objektov predlagatelji niso naklonjeni, želijo pa zagotoviti ustrezno infrastrukturo za obiskovalce, ki bo omogočala doživetje parka in omejila škodljive vplive na naravo.

Primož Škerl

Komentiraj (1):

Primož Auersperger, nedelja, 28. marec 2004, ob 18:09

Več anarhije, kot jo najdemo v Kamniških alpah, je težko najti drugje.
Primer: pozimi divjanje z motornimi sanmi.
poleti: izkop gramoza v Matkovem kotu (vsaj pred parimi leti).
Upajmo, da ni za karšenkoli varovan predel okolje že preveč degradirano.

eXTReMe Tracker