Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Bogastvo flore in favne

petek, 26. marec 2004, ob 09:18, Franci Savenc, ogledov: 1798

Delo, 26.03.2004, Panorama - Barbara Hočevar: V Prirodoslovnem muzeju bodo danes odprli razstavo Alpe, ki bo na ogled do septembra 2005

Alpski svet


Bogastvo flore in favne


V Prirodoslovnem muzeju bodo danes odprli razstavo Alpe, ki bo na ogled do septembra 2005 - Tamkajšnje živalske in rastlinske vrste najmanj ogrožene


Po mnenju slovenskih znanstvenikov živi pri nas 24 tisoč vrst kopenskih in morskih živali (pričakujejo, da jih bodo odkrili vsaj še enkrat toliko), od katerih je več kot 850 endemičnih, ki jih ni najti nikjer drugje na svetu. Med slednjimi jih kar nekaj raste ali biva v alpskem svetu. Alpe so posebne še zaradi mnogih drugih značilnosti. Da bi jih ljudje bolje spoznali in se zavedali, da jih je treba varovati, so v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani pripravili razstavo Alpe, ki jo bodo odprli danes.

Naše Alpe so del 1200 kilometrov dolgega loka, ki se razteza od Dunaja prek Ljubljane do ligurske obale. Do gorovja, katerega najvišji vrh je Mont Blanc (4807 metrov), zaradi lege segajo sredozemski in celinski vplivi, vanj pa zadevajo tudi vremenske fronte z Atlantika. Na vsakih 200 metrov višine pade temperatura za eno stopinjo Celzija, kar se pozna pri flori in pri favni. "Alpe so nastale v morju - iz živalski ogrodij se je nabiral sediment apnenca. Mlado nagubano gorovje je prišlo na površje s tektonskimi premiki pred 65 milijoni let (največje nagubane strukture so nastale šele pred približno 35 do 20 milijonov let) zaradi podrivanja afriške plošče pod evrazijsko. Jadranska plošča, ki je med njima, še danes drsi pod evrazijsko, zato so vsako leto vrhovi nekaj milimetrov višji. Lahko rečemo, da so Alpe zapuščina ledenih dob, ki so se porajale in minevale ter spreminjale obliko gorovja. Med poledenitvami so jih rastline in živali zapuščale, nekatere so se vrnile, pridružile so se jim tudi druge. Današnje stanje je posledica zadnje ledene dobe in človekovega vpliva," je razložil dr. Tomi Trilar, ki je, poleg dr. Andreja Gogale in dr. Mihe Jerška eden od treh kustosov razstave in urednikov kataloga, pri katerih je sodelovalo še 27 avtorjev besedil in 29 avtorjev fotografij. Kamnine in fosilni ostanki - večino so muzeju poklonili donatorji - pričajo o pestri zgodovini tega območja.

Vodne bolhe pri nas in v jezeru Titicaca

Med zanimivostmi predela, ki obsega planote Jelovice in Pokljuke, Julijske in Kamniško-Savinjske Alpe ter Karavanke, so visokogorska jezera, ki jih naseljujejo za ekosistem izredno pomembni mikroskopsko majhni rakci, med njimi ceponožni rakci in vodne bolhe iz skupine kroglastih. Slednje najdemo le v dveh naših in v južnoameriškem jezeru Titicaca, nihče pa ne ve, kakšna je povezava med njimi.

V visokogorskih jezerih - pred poldrugim desetletjem jim je močno škodilo kislo deževje, v zadnjih letih pa se je zaradi zmanjšanja porabe trdnih goriv in drugih ukrepov v evropskih državah položaj izboljšal - svatujejo tudi planinski pupki. V vodi preživijo do štiri mesece in so takrat živih barv, ko pa prezimujejo na kopnem, dobijo trdo in temno kožo.

Kristalno čista podtalnica

Zaradi prepustnosti kraških tal se je tu razvilo bogato omrežje kristalno čistih podzemnih voda. Naš del Alp pa nima visokogorskih potokov, zaradi česar v Sloveniji ni nekaterih žuželk, ki živijo v sosednjih državah.

Številne živalske vrste so se prilagodile "planinskim" razmeram, kot denimo žuželka vrbnica s silno kratkimi krili ali zimska vrbnica, ki živi v snegu. Na primer za gada je, v nasprotju z večino kač, značilna živorodnost - gadovka zadrži oplojena jajca v maternici, da jih greje, tik preden se izležejo mladiči, pa jih odloži. Zaradi te posebnosti so gadje zelo razširjeni celo do polarnega kroga. Življenju v hribih sta prilagojena tudi belka in planinski zajec, ki sta poleti rjavkasta in pozimi bela. Pri glodalcu je celo tako, da dlako menja ves čas.

Obiskovalce prirodoslovnega muzeja bo ob ogledu razstave spremljal posnetek oglašanja 21 vrst ptičev in sesalcev, med njimi tudi divjega petelina. "Opazovanje njegovega svatovanja je po mojem eno najlepših doživetij v Alpah. Za divjega petelina pravijo, da je takrat slep in gluh, a to ne drži povsem - ko s kljunom brusi, je res, ko klepa, pa ne. Pomanjkanje pozornosti so izkoriščali lovci. Čeprav je zdaj ta vrsta zaščitena, se njihovo število vztrajno manjša, najbrž predvsem zaradi nemira v gozdovih," meni Trilar.

Soška postrv v akvariju

Med prebivalci gora, ki se zdijo ljudem posebno ljubki, so alpski svizci. Znani so zlasti po tem, da se postavijo na zadnje noge, ko se jim zdi, da jim grozi nevarnost, če opazijo kaj sumljivega, pa rezko zažvižgajo in se poskrijejo po luknjah. Njihov najhujši sovražnik je planinski orel.

V akvariju si bo mogoče ogledati soško postrv, endemit jadranskega porečja in za sulcem drugo največjo ribo v Evropi. V preteklosti so jo ogrozili s tem, da so v "njene" vode naselili potočno postrv iz donavskega porečja. Med seboj sta se križali in genetsko dominantnejša potočna je začela izpodrivati soško.

Najniže ležeče pasove alpskega sveta pokrivajo bukovi gozdovi, nad njimi so smrekovi, ki se dvigajo vse do pašnikov in planjav ruševja. Tik pod vrhovi ostajajo le triglavske rože, ki so, kot pravi pripovedka bovških pastirjev o zlatorogu, vzklile iz žarečih rožnato rdečih kapljic zlatorogove krvi.

Razstava, ki bo na ogled do septembra 2005, je četrta v ciklusu Narava Slovenije, v okviru katerega so v prirodoslovnem muzeju doslej predstavili Kras in slovenski del Istre, Ljubljansko barje in Iško ter Muro in Prekmurje. "Na srečo so mnogi zgodaj spoznali pomen Alp in jih zavarovali, zato so rastlinske in živalske vrste iz tega predela najbrž najmanj ogrožene v primerjavi z drugimi območji Slovenije. Navsezadnje pa v gorah tudi ni mogoče zidati in postavljati tovarn. Vendar se moramo zavedati, da je poleg vsega, kar smo strnili na razstavi, v alpskem svetu zelo pomemben človeški vpliv, od planinarjenja, pašništva in rudarstva do turizma," je strnil dr. Tomi Trilar.

Barbara Hočevar


Manjkajo (črnobele) fotografije Froelichov svišč, kozorog in

eXTReMe Tracker