Natalija Gros - Dnevnik: ... Če ne drugega, se bom počutila lažjo in bolj mirno, ker bom povedala, kar čutim. Včeraj se je prav tako ponesrečil eden izmed ljudi, ki sem ga poznala in je v mojem življenju pustil nek pečat, pa četudi le na trenutke.
Rok Šisernik
Vem, da se nesreče dogajajo in se še bojo in da to je pač življenje. Nobenega nadzora nimamo nad tem, kdaj in kako bomo umrli, lahko le poskušamo čim bolj izkoristit čas, ki nam je dan na tem našem planetu. Upam si trditi, da ga je Rok kljub svojim mladim letom izkoristil tako, kot je želel in da je doživel in preživel marsikateri lep trenutek.
Sama se ga bom spominjala kot človeka, ki se je znal nasmejati, uživati v življenju, poleg tega pa se je spoznal na svoj poklic, vedel je, kaj počne in z njegovo masažo, ko je še z nami hodil na tekme, sem bila vedno zadovoljna, včasih sva še vmes kakšno rekla in se skupaj nasmejala. Tistih nekaj spominov, ki jih imam, bodo ostali v lepem spominu. Do takrat, ko pa se zopet spet srečamo, ti želim Rok, počivaj v miru, jaz pa se bom ob tvojem odhodu čim večkrat spomnila na to, kako je naše življenje minljivo in ga poskušala zajeti še bolj s polno žlico, predvsem pa se mu večkrat dovolila prepustiti in ga vdihniti s polnimi pljuči, brez strahu in kalkulacij.
Ps.: zadnjič sem na facebook-u zasledila citat, ki ga pripisujem temu odstavku in se mi je nevem zakaj, pojavil v tem trenutku pred očmi. Vsak si ga lahko interpretira po svoje ali pa v njem zamenjate kakšno besedo.
»You are fully committed in life if the will to win is bigger then the fear to loose.«
Mike Horn, CJLive podcast
Rok, še enkrat. Počivaj v miru.
Natalija Gros