Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

O vetrnicah naj prva odloči država

petek, 26. marec 2004, ob 09:08, Franci Savenc, ogledov: 1456

Delo, 26.03.2004, Slovenija - Dušan Grča: Po razpravi o načrtovanih elektrarnah še vedno dva tabora

O vetrnicah naj prva odloči država


Po sežanski razpravi o načrtovanih elektrarnah še vedno dva tabora


Sežana - Sežansko razpravo o vetrnih elektrarnah bi lahko povzeli z mislijo enega od razpravljavcev, ki je dejal, da bi morali na vprašanje, ali jih potrebujemo, odgovoriti na državni ravni, šele potem bi se lahko razprava preselila v lokalne skupnosti. V nasprotju s tem zdaj lokalne skupnosti in mogoči vlagatelji razpravljajo o zelo strokovnem vprašanju. Poleg tega so lokacije so izbrane na občutljivem kraškem območju, ki je svetovna redkost.

V uvodnem delu so predstavniki Elektro Primorske in strokovnih ustanov pojasnili razloge za vetrne elektrarne in pogoje, ki jih je treba izpolniti za njihovo gradnjo. Komercialni direktor Elektro Primorske Karlo Peršolja je povedal, da so v Sloveniji na 13 mestih merili vetrni potencial, za najboljši lokaciji pa sta se izkazali Vremščice in Selivca. Za vetrne elektrarne so se odločili, ker je "izraba vetrne energije čista in omogoča izpolnjevanje zahtev kiotskega protokola o zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida, Dodal je še, da so gradbeni posegi taki, da po končanih delih prostor ni degradiran, saj poleg vetrnic ostanejo vidni samo 30 kvadratnih metrov veliki betonski podstavki. Na Selivcu naj bi postavili 58 turbin z močjo 1,5 megavatov, na Vremščici pa 35 turbin z enako močjo. "Že vnaprej smo se prilagodili pričakovanim zahtevam Zavoda za varstvo narave in drugim pooblaščenim zavodom, ki prepoveduje postavitev tovrstnih objektov na že zaščitenem področju na vrhu in južnem pobočju Vremščice," je še poudaril Peršolja.

V predstavitvi različnih vidikov delovanja vetrnih elektrarn je bilo med drugim slišati, da so za okolje po svoje manj obremenjujoče, kot bodo nove hidroelektrarne z z velikimi akumulacijskimi jezeri, da je hrup, ki ga povzročajo, neškodljiv, da je umestitev na Selivcu in Vremščici z naravovarstvenega vidika sprejemljiva ob izpolnitvi določenih pogojev itn. Poseg v prostor naj bi bil iz družbenega vidika sprejemljiv, vendar le v primeru, da bi vlagatelj poskrbel za rekultivacijo degradiranih območij. V fazi obratovanja in vzdrževanja je predvidenih okoli 15 delovnih mest ter nekaj deset sezonskih za rekultivacijo in vzdrževanje reguliranih površin. Po študiji makroekonomskih učinkov je predvideno od 189 do 525 delovnih mest na lokalni ravni, odvisno od sposobnosti lokalnega prebivalstva za izvajanje del ter načela dodeljevanja del lokalnim podjetjem.

Na zveneče predstavljene koristi od vetrnih elektrarn se je odzvalo kar 16 razpravljalcev, ki so opozorili na kršitev pravnih podlag pri pridobivanju lokacij za vetrne elektrarne na območjih, ki so z državnim prostorskim planom predvidena za zavarovanje z regijskimi parki: Volovja reber je znotraj predlaganega Snežniškega regijskega parka, Vremščica, Sopada in Selivec pa znotraj predlaganega Kraškega regijskega parka. Poleg tega so pozabljeni kar nekaj let nastajajoči pilotni projekt Kras in na njegovi podlagi sprejeti razvojni plani v občinah in regiji, ki vetrnih elektrarn sploh ne predvidevajo.

Vetrne elektrarne so, za enega od nasprotnikov, samo nova tržna niša za Elektro Primorsko, ki bo služila z nepovratnimi evropskimi sredstvi in subvencijami države. Eden od udeležencev je vprašal, zakaj ne bi poskusili s 5 vetrnicami in se po nekajletni izkušnji odločili za večji projekt. Mnogi so tudi menili, da je zgodba o zmanjševanju toplogrednih plinov z vetrnimi elektrarnami za lase privlečena, saj se število glavnih onesnaževalcev ne bo zmanjšalo, zaradi 1,5 odstotka proizvedene električne energije z vetrnicami pa se ne izplača žrtvovati Krasa, ker je za to veliko drugih načinov. Eden je predlagal tudi, da bi odločanje o vetrnih elektrarnah odložili za 15 let, saj naj bi se ponekod stališča do vetrnih elektrarn že spremenila.

Dušan Grča

eXTReMe Tracker