Gorski vrtovi: Ob imenu vetrnica vsakdo pomisli na zvezdasto obliko, ki se kot kolo vrti, gnano s silo vetra. Že otroci pa poznajo pogosto gozdno cvetlico s tem imenom.
Kdo se ne spomni pisanih otroških vetrnic, s katerimi smo tekali naokrog in tekmovali, kateremu se bo lepše vrtela? Danes se ljudje pričkajo o tem, kam in ali sploh postavljati vetrnice, ki proizvajajo ekološko električno energijo. Pohodniki in ljubitelji cvetja pa raje občudujemo žive razcvetele vetrnice ali s tujim imenom anemone.
Rod vetrnic spada v družino zlatičevk. Vsem je skupen zvezdast cvet brez čaše, cvetni listi nimajo ostrog, steblo je olistano, pri čemer so listi pravzaprav ovršni listi, ki so nameščeni po trije v vretencu in odmaknjeni od cveta. Vrat pestiča se pri dozorevanju ploda ne podaljša v dlakav kljunec kot pri kosmatincih.
V Sloveniji poznamo sedem vrst vetrnic; razen ene, ki je redka in raste v primorju (vrtna vetrnica), vse uspevajo v bolj ali manj hribovitih krajih. Pa si jih poglejmo pobližje.
Kobulasta vetrnica (Anemone narcissiflora)
Ta postavna, do 50 cm visoka lepotica ima cvetove res podobne belim narcisam, vsaj če jo ugledamo od daleč. Nanjo bomo naleteli precej visoko v Alpah, od 1500 do 2000 metrov nad morjem. Splošno je razširjena po gorovjih vse celine, če je le podlaga apnenčasta. Cvete junija in julija. Steblo in liste ima štrleče dlakavo, dolgopecljati pritlični listi so dlanasto deljeni na 3 - 5 delov. Na vrhu kobulastega socvetja je do osem cvetov, redko en sam. Cvet premera 5 cm ima največkrat pet cvetnih listov. Iz malodelnega pestiča se razvijejo oblasti, kratko kljunasti oreški. Zanimivo je, da je ob prvem poimenovanju te rastline nastala napaka: imenovali so jo A. narcissifolia, kar pomeni narcisnolistna. Kasneje so ime popravili.
Sama sem te vetrnice občudovala na Krvavcu, na Kokrskem sedlu in v Gamsovem skretu.
Mala vetrnica (Anemone baldensis)
Med kamenjem do 2200 metrov visoko v Julijcih in redko v Karavankah najdemo zelo nizko rastlinico (okoli 10 cm), katere beli cvet pa ima kar do 4 cm velik premer. Ima trojnato nacepljene pritlične liste z dva do tri-krpatimi roglji. Stebelni (ovršni) listi so podobni pritličnim, a manjši. Cvetnih listov je 8 do 10, sredino pa krasi množica rumenih prašnikov.
Ta vrsta vetrnic je razširjena v Pirenejih, Alpah, na Balkanskem polotoku, v jugovzhodnih Karpatih in v zahodni Severni Ameriki. Moje fotografije so nastale na Kriških podih. Cveti od junija do avgusta, odvisno od nadmorske višine in vremenskih pogojev.
Podlesna vetrnica (Anemone nemorosa)
Najpogostejša pomladna cvetica - cveti od marca do maja - naredi čudovite bele preproge na gozdnih tleh, neredko pa jo najdemo tudi po obronkih in senčnih traviščih ter v sadovnjakih od nižine do visokogorskega pasu. Ima tri pecljate ovršne liste, ki so 2 do 5 delni. Goli cvetni listi, teh je navadno šest, so beli, na zunanji strani pogosto rdečkasti do vijolični. Cvet je velik le okoli 3 cm, višina rastline pa je 10 do 20 cm. Prašniki so rumeni. Korenika te rastline je rjava in raste v vodoravni smeri.
Vsebuje strupa anemonin in protoanemonin, zato lahko sok rastline na koži povzroči vnetje. No, meni se to ne bo zgodilo, saj nežnega cvetja ne trgam. Če bi jo kdo zaužil, bi doživel krče in vnetje sečil ter hromitev osrednjega živčevja. Kdo bi kaj takega pripisal roži z ljubkim domačim imenom 'Marijine srajčke'?
Zlatičnata vetrnica (Anemone ranunculoides)
Ko nekdo prvič vidi to rožico, si pomane oči: "Ali prav vidim - rumena vetrnica!" Res je zelo podobna podlesni vetrnici, le da ima na steblu pogosto namesto enega dva ali več cvetov. Visoko v gorah je ne bomo videli, saj so ji bolj všeč nižje lege do zgornjega montanskega pasu (tam, kjer je še gozd). Najti jo je moč po vsej Sloveniji, cveti od marca do maja.
Trilistna vetrnica (Anemone trifolia)
Tudi ta vetrnica je zelo podobna podlesni vetrnici, je le nekoliko večja, njeni prašniki so beli ali modrikasti, ovršni listi pa enostavni, ne tako narezani kot pri podlesni sestrični. Korenika je belkasta. Rastišča so pogosto v gozdovih severne Slovenije od nižine do zgornjega montanskega pasu, cveti pa nekoliko kasneje kot podlesna vetrnica, maja in junija.
Za pri nas izumrlo velja divja vetrnica (Anemone sylvestris), ki je večja od podlesne vetrnice (visoka do 35 cm) in ima tudi številne pritlične liste, veliki beli cvetovi pa so na zunanji strani dlakavi. Nekoč je rasla na območju Pohorja.
Vrtna vetrnica (Anemone hortensis)
Ime je zavajajoče, saj to ni gojena rastlina ampak raste v naravi samoniklo. Nekateri jo imenujejo tudi zvezdasta vetrnica. V sredozemlju je pogosta, cveti v najzgodnejši pomladi. Pri nas jo najdemo samo v skrajno jugozahodnem delu države, na apnenčastih 'otokih' sicer flišnatega področja. Zaradi lepote in redkosti je zavarovana. Ima tri enostavne črtalastosuličaste ovršne (stebelne) liste in enocvetno steblo s kimastim rožnatim cvetom z 12 do 19 ozkimi cvetnimi listi. Visoka je le dobro ped, po cvetenju pa se steblo še nekoliko razpotegne. Čeprav je majhna, velja za zaklad naše flore.
Alenka Mihorič
Literatura:
- Skoberne, P., 2007, Zavarovane rastline Slovenije, Mladinska knjiga Založba d.d., Ljubljana.
- Wraber, T., 2006.: 2 × sto alpskih rastlin na Slovenskem, Prešernova družba d.d., Ljubljana.
- Jogan, N., 2001 (uredn.), Gradivo za Atlas flore Slovenije, Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju.
- Martinčič, A., 1999 (uredn.): Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
- Moggi, G., 1990 (reprint): The Macdonald Encyclopedia of Alpine Flowers, Macdonald&Co (Publishers) Ltd, London.
- Lippert, W., 1987: Alpsko cvetje, Cankarjeva založba, Ljubljana.
- Petauer, T., 1993: Leksikon rastlinskih bogastev, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.