Franci Savenc 29.04.2011 07:28 3208 0

Dabarski kukovi

Miha Noč: Odločitev je padla na hitro. Sicer pa so nama bili Dabarski kukovi še neizpolnjen cilj izpred nekaj let. Avto sva natovorila s potrebno opremo in se odpeljala na jug.

Po dobrih štirih urah vožnje sva se že v temi približala cilju.
Planinski dom v Ravnem dabarju je bil zaprt. Na srečo sva bila s Kangoojem, ki sva ga je spremenila v spalnico.

A jutro ni bilo najbolj obetavno. Že ponoči me je zbudilo padanje dežnih kapljic. Dežja zjutraj ni bilo, a zaradi mraza in vetra sva se le s težavo spravila iz zavetja toplih spalk. V puhovki, ki je nisva oblekla celo zimo, sva se razgledala okoli koče in ugotovila, da s plezanjem ne bo nič. ...

Celotna objava z obilo fotografij na fazzan.blog.com >>>

/.../ Jutro ni prineslo boljšega dne. Ponoči je pihalo, da je gugalo avto in zjutraj ni bil nič kaj prijetno poslušanje majajočih se dreves. Skobacanje iz spalnih vreč je bilo še težje kot prejšnji dan. Hitro sva ugotovila, da bo plezanje moralo počakati na naslednji obisk. Sva se pa zato, spet v puhovkah, odpravila peš na drugo stran Ravnega dabarja. Kratek vzpon do sedla, kjer se križajo poti Črnega Dabarja in grebensega prečenja Širokega Kuka, škrbine, Vranjega kuka, Žutega Kuka in Kize. Zavila sva po slednji. Sprva lepo markirana pot se vsake toliko časa kar malo izgubi. ...