Radio Dur, 25.03.2004 – Miha Pavšek: očitno nam pri letošnjemu prihodu pomladi ni pomagal niti sobotni vstop v koledarsko pomlad. Zima vztraja še naprej in ne ostane nam drugega kot upanje, da jo bo dokončno "pregnal« vsaj naš vstop v EU ...
Górniška popotnica
Očitno nam pri letošnjemu prihodu pomladi ni pomagal niti sobotni vstop v koledarsko pomlad. Zima vztraja še naprej in ne ostane nam drugega kot upanje, da jo bo dokončno pregnal vsaj vstop v Evropsko zvezo čez dober mesec dni. Današnji, materinski dan, se zgodovinsko navezuje na čaščenje matere v antičnem svetu. Krščanska cerkev je pa je spet obudila tako praznovanje. V ZDA so ga prvič praznovali že leta 1910, a na drugo majsko nedeljo. Cerkev na Slovenskem pa ga s proslavami in mašami praznuje na današnji, sicer dan Marijinega oznanjenja. Zaščitni znak tega praznika v ZDA je beli nagelj, ki simbolizira sladkost, čistost in vztrajnost, kar so tudi dejansko najbolj »materinske« vrline, v veliki meri pa tudi žrtvovanje. Pri kristjanih se je samodejno vzpostavila zveza med materinsko ljubeznijo in sposobnostjo žrtvovanja po Marijinem vzoru. Vse to so moškim manj znane, v marsičem nedosegljive vrline, zato je prav, da jih toliko bolj cenijo v vsakdanjem življenju in ne le ob posebnih dneh ter naj to kažejo predvsem s svojim delom in dejanji!
Avtorja teh vrstic je v uvodu zaneslo kar malo stran od tem, s katerimi se sicer seznanjamo v tej rubriki, a nič zato. Razmišljanje je tudi sestavni del gorniškega načina življenja in pogosto se nam prav na naših potepanjih tam zgoraj utrnejo najboljše iskrice ali pa pridemo do zanimivih ugotovitev, ko takole, med potjo razmišljamo o dolinskih zadevah. Pa le brž nazaj k našim razmeram v hribovitih in goratih pokrajinah. Lepša od obeh dni bo nedelja, zaradi obilice novega snega (ponekod tudi več kot pol metra) pa ta konec tedna še odsvetujemo obisk visokogorja, vsaj tistega, ki se boči nad zgornjo gozdno in drevesno mejo. Pomlad bo kot kaže v znamenju vode. Del vodnega ciklusa so tudi kapljice, ki vztrajno, a vse bolj zamenjujejo letos pri nas kar pogosto poplesujoče snežinke. Ste se že kdaj vprašali, kako hitro padajo dežne kapljice?
Glej ga zlomka, vprašanje o hitrosti dežnih kapljic zna biti kar neprijetno! Nekatere kapljice niti ne dosežejo tal, saj so močnejši nasprotni zračni tokovi, v drugem primeru pa lahko naravne sile še pospešijo njihovo padanje. predstavljajmo si, da padajo kapljice skozi mirno ozračje, pri čemer delujeta nanje dve sili: »stara« dobra sila težnosti v vlogi pospeševalca in zračni upor kot zaviralec. Ko začne kapljica zaradi gravitacije padati, njena hitrost kar pridno narašča, kar bi se v brezzračnem prostoru dogajalo vse do njenega padca na površje. Torej je njena hitrost odvisna tudi od razdalje. Če bi padala dežna kapljica skozi vakuum z višine okrog 3000 metrov bi se razletela na zemeljskem površju s hitrostjo okrog 900 km/h. Zooooooooom!
V atmosferi pa se začne zaradi zaviralnega učinka okoliškega zraka njeno padanje upočasnjevati. Ko je zračni upor približno enak teži kapljice oziroma se izenačita nasproti delujoči si sili, doseže kapljica končno hitrost s katero bo padala vse dotlej, dokler se ne razprši ob padcu na površje. Zračni upor je odvisen od velikosti, oblike in hitrosti vsake kapljice. Večina kapljic je bolj ali manj okroglih in zanje lahko privzamemo, da pri visokih hitrostih zračni upor narašča približno s kvadratom hitrosti. Velika dežna kaplja s premerom petih milimetrov, kar je velikost hišne muhe, pada proti tlom s hitrostjo nekaj čez 30 km/h. Kako hitro pa je to, pa je odvisno od tega, kaj je za vas hitro in kaj počasi. Hitite počasi tudi ta konec tedna, ki naj vam mine v vse bolj očitnih znamenjih spomladanskega prebujanja narave, zato bodite del tega tudi vi sami, le na pot se morate podati - pa srečno!
Gorniški pozdrav,
Miha