Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Učiti se planinstva je, kot bi se učili plavati

sobota, 27. marec 2004, ob 05:39, Franci Savenc, ogledov: 1943

Večer, 25.03.2004, Narava, gore in ljudje - Sanja Verovnik: Temeljno poslanstvo planincev je ljubezen do gora. Za skupni duh alpinizma si že vrsto let prizadevajo pri Planinski zvezi Slovenije

Danilo Škerbinek, podpredsednik Planinske zveze Slovenije, o planinstvu


Učiti se planinstva je, kot bi se učili plavati


Članarina PZS je veliko nižja od prispevka, ki ga za članstvo v planinski organizaciji plačujejo v tujini Slovenski ljubitelji planin se vse bolj zavedajo pomembnosti gorskega zavarovanja


Danilo ŠkerbinekTemeljno poslanstvo planincev je ljubezen do gora. Za skupni duh alpinizma si že vrsto let prizadevajo pri Planinski zvezi Slovenije (PZS). Z več kot 70.000 člani je najbolj množična organizacija v državi. Je velika vzgojno-izobraževalna organizacija, ima vrsto tečajev in seminarjev, vse to je namenjeno varni in večji dejavnosti ter preventivi, je dejal njen podpredsednik Danilo Škerbinek. Z njim smo se pogovarjali o članarini in ugodnostih za planince, nesrečah v planinah, vodenju izletov z vodniki, ki imajo licenco, ter o gorniškem zavarovanju.

Kot vsi člani svojim društvom tudi planinci PZS plačujejo članarino. Ta je po mnenju nekaterih sicer nekoliko previsoka, Škerbinek pa to odločno zanika: "Članarina, ki znaša 3800 tolarjev, ponuja našim članov v osnovi več možnosti in različne skupine ugodnosti, za katere se lahko odločajo po svojih potrebah, željah in pričakovanjih, ki jim članstvo v organizaciji ponuja. Sredstva, ki jih naši člani prispevajo kot članarino, se jim vsaj dvakrat povrnejo z različnimi popusti in z gorniškim zavarovanjem. O višini članarine smo se pogovarjali kar na šestih seminarjih. Na koncu smo ocenili, da znesek, ki ga letno plačajo naši člani, ni previsok."

V gore brez ustrezne opreme

.Planinec naj gre v gore le v spremstvu vodnika z licenco.Z množičnim obiskom naših gora narašča tudi krvni davek. Lani se je, kot je pojasnil podpredsednik PZS, v slovenskih gorah zgodilo 277 nesreč, kar je, kot je še dodal, nekoliko manj kot leto poprej. Vendar pa bilo lani v primerjavi s prejšnjimi leti več smrtno ponesrečenih, prav tako je bilo, je še opozoril Škerbinek, več reševalnih akcij.

"Nesreč v planinah je še vedno preveč. Veliko je ponesrečencev, ki hodijo v planine in niso planinci, o osnovnem vedenju in varovanju, ki je potrebno za varno hojo, vedo premalo. Nekateri so prepričani, da so z najbolj sodobno opremo, ki jo je mogoče kupiti, pripravljeni še za tako zahtevne ture. Takšno razmišljanje je zmotno," je opozoril Škerbinek, nato pa nadaljeval: "Pred časom smo se lotili akcije: preverjali smo opremljenost planincev. Ugotovili smo, da ljudje hodijo v planine brez osnovne opreme, kaj šele, da bi imeli znanje o planinstvu. Od 50 ljudi, kolikor smo jih zajeli v akcijo, jih je le približno deset imelo ustrezno opremo. Podatek, ob katerem bi se bilo treba zamisliti."
Danilo Škerbinek meni, da je planinstvo nevarno, če se ga ne lotiš pravilno. Da bi bili planinci, ki so člani PZS, bolje zaščiteni, so pri PZS pred leti uvedli gorsko zavarovanje, do katerega je planinec upravičen, če se poškoduje. "Zavarovanje je osnovno in nujno potrebno za planinca. Člani naših društev so aktivni, hodijo tudi čez mejo, v tujino, kjer je vsako reševanje treba plačati. Ali bo planinec sklenil zavarovanje ali ne, je odvisno od vsakega posameznika. Pomembnosti gorskega zavarovanja pa se zaveda vse več planincev."

Vodnik mora imeti licenco

Pomembnosti zavarovanja se zaveda vse več planincevTa čas imamo v Sloveniji približno 2200 vodnikov, ki so registrirani pri PZS in imajo licenco za vodstvo razpisanih tur. Njihovo število se, kot je pojasnil Škerbinek, iz leta v leto spreminja. So ustrezno usposobljeni za delo, ki ga opravljajo, prav tako tudi inštruktorji in markacisti. Pogoji za vodnika z licenco so dokaj zahtevni. Sicer pa poznamo različne vodnike: "Eni vodijo manj zahtevne ture, drugi srednje zahtevne, tretji pa zahtevnejše ture. Razumljivo je, da so tudi vodniki zavarovani, saj so še bolj izpostavljeni različnim nevarnostim v planinah." Škerbinek je še poudaril, da se zaupanje v vodnike, ki imajo licenco, med planinci veča. Vendar pa je, kot je še opozoril, v slovenskih gorah še vedno veliko vodnikov, ki licence nimajo. Nevarnost, da bi se jim v gorah kaj zgodilo, je tako večja, zatrjuje Škerbinek. Pa temu, da je vodnik lahko le strokovno usposobljena oseba, pri nas ne namenjamo dovolj pozornosti, je še opozoril podpredsednik PZS.

Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se PZS ne obetajo večje spremembe. Danilo Škerbinek je poudaril, da njihova planinska društva že vrsto let sodelujejo z društvi iz drugih alpskih držav. Razlika med PZS in tujimi planinskimi organizacijami je, je še dodal Škerbinek, le v tem, da imajo v tujini za delovanje društev na voljo več denarja. Članarina je višja, je opozoril Škerbinek in pojasnil, da v državah EU planinci za članarino plačujejo 35 do 40 evrov na leto. "S članstvom Slovenije v EU bo v slovenskih gorah še več tujih planincev. Že zdaj na naša vrata trkajo tuje reševalne organizacije in vodniki, ki bi radi delali v Sloveniji. Četudi se zavedamo, da vrat ni dobro povsem zapreti, smo prepričani, da kot domačini najbolj poznamo razmere v slovenskih gorah."

Planinci ponujajo roko

Ker bo že kmalu napočil čas, ko se bo veliko Slovencev odpravilo v gore, nasvet o osnovnem vedenju in varovanju v gorah ne bo odveč. Danilo Škerbinek je prepričan, da bi bilo nesreč v gorah manj, če bi ljubitelji planin našli pot v planinsko organizacijo. "Povečati želimo pripadnost organizaciji, bolj konkretno želimo poseči v življenje v naravi, tudi večplastno. Planinska društva imajo pripravljene uveljavljene programe, s katerimi se lahko ljubitelji planinstva naučijo osnov, kako se obnašati v gorah. Učiti se planinstva je, kot bi se učili plavati. Če se osnov ne naučiš, te prej ali slej čakajo težave," je opozoril Škerbinek.

Po njegovih besedah bi morali planinci veliko pozornosti nameniti zlasti opremi. Ta mora biti ustrezna in ne pomanjkljiva. Za začetnike je najbolj primerno, je še opozoril Škerbinek, če se včlanijo v planinsko šolo in se odpravijo na organiziran planinski izlet, kjer je poskrbljeno tudi za to, da so planinci dobro opremljeni. "Začetnike v planinah vodijo izkušeni vodniki: če turo organiziramo na lastno pest, se lahko izlet slabo konča. Nikoli ne veš, kdaj se bo vreme spremenilo. Številni planinci se v gorah izgubijo, ker se na pot ne pripravijo. Natančne načrt poti je nepogrešljiv, ko gremo v planine. Na leto imamo več kot trideset reševalnih akcij, in to ravno zaradi tega, ker planinci zaidejo ali jih v gorah preseneti slabo vreme. Tega bi bilo veliko manj, če bi se planinci ustrezno pripravili."

Pomembnost članstva v PZS Danilo Škerbinek vidi zlasti v druženju med člani. To je pomembno predvsem za starejše, ki so, je opozoril podpredsednik PZS, sicer zelo osamljeni, na izletih in srečanjih pa so kot bi bili prerojeni. "Ljudem ponudimo roko," je sklenil Škerbinek.

Sanja Verovnik


Fotografija Danila Škerbineka ni ista kot je v Večeru

eXTReMe Tracker