Cankarjev dom v Ljubljani bo med 10. in 14. aprilom vnovič gostil največjo in najbolj ugledno domačo ter mednarodno priznano kulturno-gorniško prireditev, 5. IMFFD
Gre za izjemno pomemben in praktično edini ter osrednji tovrstni dogodek, ki je posvečen pomembnim iztočnicam bogate nacionalne gorniške tradicije in kulture. Velik nacionalni pomen prireditve potrjuje tudi dejstvo, da je častni pokrovitelj letošnjega festivala sam predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, kar je nedvomno posebno priznanje za organizatorja, Društvo za gorsko kulturo, in za vse državljane, ki cenijo, ohranjajo in gradijo slovensko gorniško tradicijo in kulturo.
V tekmovalnem naboru je kar 50 filmov iz 18 držav sveta
Tekmovalni program obsega kar 5 festivalskih dni in 32 ur projekcij oziroma prikazov 50 filmov iz 18 različnih držav (Avstralija, Avstrija, Bosna in Hercegovina, Brazilija, Belgija, Francija, Iran, Irska, Nemčija, Nepal, Peru, Rusija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švica, Velika Britanija in ZDA) z vseh koncev sveta. Predstavljeni filmi se bodo potegovali za nagrade v štirih kategorijah: alpinizem; plezanje; gore, šport in avantura; gorska narava in kultura, ocenjevala pa jih bo ugledna mednarodna strokovna žirija v sestavi Aldo Audisio (Italija), Beno Hvala (Slovenija), Igor Koller (Slovaška), John Porter (Velika Britanija) in Tadej Golob (Slovenija), ki bo izbrala zmagovalca vsake kategorije, zmagovalca med kratkimi filmi in dobitnika glavne nagrade mesta Domžale. Gledalci bodo podelili nagrado občinstva, Planinska zveza Slovenije pa plaketo za najboljši film o gorah. Nagrado za najboljši film po izboru posebne žirije bo podelila tudi Televizija Slovenija. Med izbrane filme v tekmovalnem delu pa je tokrat prvič uvrščen tudi igrani film.
Filmska gorska odisejada od Himalaje pa vse do krušljivih polic triglavske severne stene
Na velikem platnu Linhartove in Kosovelove dvorane se bodo znova zvrstili unikatni, drzni, srhljivi in veličastni filmski visokogorski razgledi. Obiskovalci festivala bodo lahko začutili spokojnost tibetanskih pašnikov, se srečali z andskimi mitološkimi bitji, sledili gamsom in kozorogom v zimsko bitko s snežnimi plazovi, doživeli drzno solo plezanje brez varovanja, zgolj s padalom na ramenih, se podali na smučarsko odisejado na Antarktiko in se s ''švicarskim strojem'' v pičlih treh urah povzpeli preko Eigerjeve stene ter si med drugim lahko premierno ogledali tudi domač filmski poklon Sfingi, legendarni in strah vzbujajoči ter najbolj markantni ikoni severne triglavske stene. Festival torej ponuja zares svojevrstno filmsko umetnost in zgodbe, ki ne nastajajo v holivudskih studijih in umetnih grafičnih postajah, temveč v pristni, kruti, a hkrati izjemni naravni kulisi Himalaje, Andov, Skalnega gorovja, Alp …
Retrospektiva – vrnitev v preteklost
Poleg vseh filmov v tekmovalnih kategorijah pa obiskovalce čaka tudi retrospektivna projekcija. V sklopu festivalski vsebin si bo tako mogoče ogledati dva pomembna domača filmska mejnika z alpinistično-plezalno tematiko. Prvi je atraktiven, štiridesetminutni dokumentarec, ki je nastal ob prostem vzponu preko previsne osapske stene, ko sta plezalca Tadej Slabe in Srečo Rehberger v neposrednem televizijskem prenosu plezala v smeri Goba. Avtorja dokumentarnega zapisa ''Pajek pod previsom'', Beno Hvala in Miha Lampreht, sta tako z ekipo petih snemalcev leta 1986 ustvarila celovit presežek prikaza ključnih prvin tega športa. Ta edinstven dokumentarec je plod produkcije RTV Slovenije in povzema ključne dogodke iz sedem ur trajajočega prenosa v živo, ki je prvič v zgodovini domače in tuje TV-produkcije preko malih ekranov spremljal plezalski podvig v naravni steni. Nedvomno gre za svojevrsten dosežek, ki je tudi z logističnega stališča in same izpostavljenosti ekipe (v steni je bilo kar pet kamer) nedvomno velik presežek TV-poročanja.
Drugi pomemben filmski mejnik pa je film Vzpon, ki je v petdesetih letih prejšnjega stoletja veljal za najbolj ekstremističen tovrstni izdelek in še danes predstavlja izjemno pomemben spomenik domače filmske produkcije z alpinistično oziroma gorniško tematiko. Kot pripoved o alpinističnem podvigu v domačih gorah ima ta film kljub častitljivi letnici (1958) nastanka le malo primerljivih naslednikov.
Festivalska novost: gorske pravljice in pripovedke
5. mednarodni festival gorniškega filma Domžale ob svojem malem jubileju poleg tradicionalno bogatega in predvsem izjemno kakovostnega tekmovalnega programa letos ponuja tudi hvale vredno novost, namenjeno otrokom vseh starosti. Pester spremljevalni program bo namreč oplemeniten z družinsko noto, ki tudi najmlajšim ponuja čuten stik z gorami, saj bodo le-ti lahko prisluhnili slovenskim gorskim pravljicam in pripovedkam.
Z govorjeno besedo jih bo oživela Irena Cerar, avtorica Sidartinih vodnikov Pravljične poti Slovenije in Pravljične poti v zgodovino. Škrati, vile in druga pravljična bitja bodo festival preživeli v Štihovi dvorani Cankarjevega doma. Po pravljicah si bodo starejši obiskovalci lahko ogledali film (dopoldne), mlajši pa nekaj gorsko obarvanih risank, med katerimi ne bo manjkal niti slovenski Medved Bojan, tokrat v vlogi alpinista (popoldne).
Starejši obiskovalci se bodo lahko sprehodili po čutni poti, mlajši pa bodo srečanje zaključili s kratko delavnico – ustvarjali bomo s kamnom. Zaželeno je, da vsak obiskovalec s seboj prinese kamen. Program za otroke in spremljevalce je brezplačen, a je brezplačne vstopnice potrebno prevzeti na blagajni Cankarjevega doma.
Med predavatelji tudi svetovni zvezdnik ekstremnih športov Dean Potter
Nadvse pestro filmsko ponudbo bodo tudi tokrat dopolnile osebne izpovedi karizmatičnih predavateljev, ki festivalu vselej vdahnejo zares doživeto izkušnjo in obiskovalcem ponujajo nova spoznanja v dojemanju svojevrstnih značajev raziskovalcev nekoristnega sveta. Čemu se podati v tveganje? Kje so meje? Kaj napolni dušo na mrzlem bivaku sredi stene? Ta in še mnoga druga vprašanja bodo v svojih predavanjih poskusili pojasniti štirje izjemni možje. Alpinistični fotograf in novinar ter predvsem nadvse drzen slovaški plezalec Igor Koller bo obiskovalce festivala po treh desetletjih po prvič preplezani sloviti alpinistični klasiki, smeri Riba, zopet popeljal v Dolomite. Prvinskost alpinizma in vizijo o gorskem prijateljstvu, ki ga ni omejila niti železna zavesa, bo mogoče spoznati na predavanju britanskega alpinista ameriškega rodu Johna Porterja. Igra poslednje generacije je bila po njegovem odigrana v časih, ko sta se vzhod in zahod lahko srečala le v strmih stenah najvišjih gora. Svoj gorski mozaik bo predstavil pionir sodobnega prostega plezanja v Sloveniji, vrhunski alpinist in gorski reševalec primarij mag. Iztok Tomazin, ki je obenem tudi ploden pisec gorniške literature. Slednji bo obiskovalce popeljal skozi čare prostega plezanja, od izzivov ter problemov himalajskih odprav, pa vse do adrenalina polnih strmih grap na ostrih robnikih smuči ter plemenitega poslanstva na jeklenici lebdečega helikopterja. Izjemno atraktivna in osupljiva pa bo zagotovo tudi zgodba prvega zvezdnika ameriških plezalcev Deana Potterja. Njegova zgodba o akrobatu je dramatična in osebna izpoved o njegovi želji in iskanju letenja, ki ga spremlja vse od drugega leta starosti. Skozi umetnost prostega plezanja in BASE-skokov bo Dean Potter v Cankarjevem domu osebno razkril srečanje s človekovimi sanjami o letenju, ki človeštvo vznemirjajo že od samega začetka.
V vsebino je prvič vpeta tudi Planinska zveza Slovenije
Med spremljevalnim programom tokratnega festivala je vsebinski prispevek dodala tudi krovna državna gorniška institucija Planinska zveza Slovenije, ki bo pripravila dve okrogli mizi z naslovoma Planinske poti na razpotju in Prednosti članstva v planinskem društvu. Svoje poglede bodo med drugim predstavili markacisti, pisci knjižnih vodnikov in obiskovalci gora.
Silvo Karo: Za Vas, za gorske razglede, za tradicijo in kulturo … Za denar pač ne!
Da Slovenija premore tovrstno kulturno prireditev, je s svojimi idejami in vizijo poskrbel vrhunski in mednarodno uveljavljen ter cenjen slovenski alpinist Silvo Karo, ki je bil konec leta 2010 odlikovan tudi z visokim državnim odlikovanjem Redom za zasluge Republike Slovenije in bil v istem letu sprejet še med častne člane izjemno ugledne in najstarejše angleške gorniške organizacije The Alpine Club. Kot direktor festivala Silvo Karo mali jubilej seveda nestrpno pričakuje, zato je jasno njegov opis prihajajočega festivala slikovit kot sama vsebina: ''Živo se spominjam zadnje noči pred vstopom v divjo, previsno steno Baghiratija III. Noč, polna vprašanj, dvomov, strahu … A hkrati noč velike odločnosti, želje, predanosti in poguma. Pot v neznano je pomenila pot do skritih sanj. Podobni občutki me vedno znova spremljajo in ženejo med pripravami in tik pred vnovično otvoritvijo filmskega festivala. Peščica prijateljev, ljubiteljev alpinizma, narave, gorniških zanesenjakov in neumornih prostovoljcev je pred petimi leti prisluhnila ideji in se podala na filmsko odpravo. Navezani samo na filmski trak in opremljeni z jasno vizijo smo vstopili v prvenstveno smer, ki po petih letih vzpenjanja nosi ime 5. mednarodni festival gorniškega filma Domžale. Ne, saj ne gre za denar, s katerim sodobni svet vrednoti praktično vse! Gre za vas, gre za pripadnost, gre za plemenito poslanstvo, gre za kulturo in tradicijo, ki malo državo uvršča v sam vrh svetovnega gorništva in raziskovanja nekoristnega sveta. Gre tudi za prijatelje, ki so za ugled slovenskega alpinizma plačali visoko ceno in za vedno ostali v objemu gora.''
Mednarodni festival gorniškega filma Domžale postal član IAMF
V petih letih si je festival pridobil mednarodno veljavo in prepoznavnost ter postal član Mednarodne zveze gorniškega filma/International Alliance for Mountain Film (IAMF). Zveza je bila ustanovljena z namenom promocije, krepitve in ohranitve gorske kinematografije s pomočjo občinskih projektov, ki bi spremljali ali bili vključeni v redne institucionalne dejavnosti njenih članov. Danes ima IAMF 20 članov: 19 festivalov gorniškega filma in muzej iz skupaj 17 držav Evrope, Azije ter Severne in Južne Amerike.
Z leti se je IAMF predstavila na številnih občinskih prireditvah, v tem času pa je prišlo do pomembnih izmenjav sodelovanja in srečanj. Na skupni poti je IAMF, ki vključuje najbolj prestižne izvajalce v sektorju med svojimi člani, uspešno uveljavila svoje ime in postala glavna referenčna točka za tiste, ki producirajo, ustvarjajo, promovirajo in ohranjajo gorniški film.
Srečanje z gorami za vsakogar
Na 5. mednarodnem festivalu gorniškega filma Domžale bo tako med 10. in 14. aprilom 2011 za pičle štiri evre, kolikor stane vstopnica za posamezne sklope filmov ali predavanj, mogoče doživeti zgodbe o ljudeh, ki so v nekoristnem svetu poiskali svojo srečo, premagali sebe in naravo, doživeli bolečino, kljubovali vetru, mrazu in brezupu ter uživali v razgledih in nesmrtnosti legendarnih pustolovcev.
PR IMFFD