Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

IKAR – delavno srečanje 2011

GRZS - Dušan Polajnar: Komisija za plazove IKAR je skupaj z Canadian avalanche association (CAA) organizira delovno srečanje in sicer v kraju Revestoku od 21. – 25. 3. 2011.

Iz GRZS sva se srečanja udeležila Klemen Volontar, predsednik KRP in Dušan Polajnar. Namen tega prvega srečanja IKAR v severni Ameriki je bil predstaviti udeležencem preventivno delo pred plazovi, ki ga izvaja CAA. Prav tako pa so udeleženci drugih dežel predstavili kako imajo urejeno izobraževanje na področju plazov. Tako so v torkovem dopoldanskem času predstavniki Kanade, Švedske, Francije, Norveške in Slovenije predstavili kako poteka usposabljanje gorskih reševalcev in obiskovalcev gora na področju varnosti pred plazovi. Kanadčani in deloma Švedi pa so predstavili tudi usposabljanje za voznike motornih sani (bolj poznano kot snowmobile ali sledges).

Statistiko smrtnih nesreč v plazovih je prestavil predsednik Komisije za plazove IKAR Hans Jürg Etter. Predstavil je analizo poročil iz 20 dežel, kjer je število smrtnih primerov v zimi 2009/2010 doseglo številko 250. Potem pa se je pri nadaljnji predstavitvi l na statistiko kakor je imenoval »velikih 6«. V tej statistiki so vključene dežele Avstrija, Kanada, Francija, Italija, Švica in ZDA s skupaj 200 smrtnih primerov. V vseh navedenih deželah je ugotovil trend povečevanja smrtnih primerov v plazovih. Zato je predstavil statistiko po posameznih dejavnostih zadnjih 27 let. Ker je bilo srečanje namenjeno turnemu smučanju s podporo helikopterja in uporabi snežnih sani navajam samo te podatke. V Avstrija (turni smučarji 55%, sanke 7%), Kanada (turni smučarji 38%, sanke 24%), Francija (turni smučarji 41%, sanke 2%), Italija (turni smučarji 48%, sanke 1%), Švica (turni smučarji 47%, sanke 2%), ZDA (turni smučarji 25%, sanke 30%), smrtnih primerov. V Evropi trenutno razen na Švedskem in Norveškem stanje nesreč zaradi motornih sani še ni pereče tako kot je to v ZDA in Kanadi.

V Kanadi in ZDA imajo ustanovljene klube voznikov motornih sani. To je pri nekaterih že stil življenja in tudi za provinco British Columbija (BC) je pomemben turistični finančni prihodek. Vožnja sani ni dovoljena v narodnih parkih. Urejene proge pa predstavljajo kontrolo nad vozniki sani kakor tudi njihovo varnost. Tekmovanja uradno ne prirejajo, se pa družijo in na zadnje večjem srečanju lansko leto marca, ko je plaz iz Turbo hilla, zasul okrog 200 voznikov in njihovih sani. Umrla sta dva udeleženca, nekaj je bilo poškodovani, motorne sani pa večinoma uničene. Med preizkusom motornih sani smo se zapeljali do tega področja.

Naslednja pomembna gospodarska panoga je heliskiing. Poleg klasičnega, ko smučarje pripeljejo na vrh gore ali na drugo varno mesto, kjer se lahko pripravijo in skupaj s smučarskim vodnikom smučajo, do mesta kjer helikopter ponovno pobere in odpelje na drugo goro. Pojavlja se pa tudi oblika turnega smučanje, ko smučarje z vodnikom pilot helikopterja odloži na varnem prostoru. Udeleženci nato na smuči prilepijo kože in se odpravijo do mesta od koder potem smučajo. Dodali so še smučanje skozi redek gozd in še posebnost, da posamezna smučarsko zanimiva področja (predvsem kratke strme odstavke) v poletnem času smučarski vodniki očistijo in jih tako pripravijo za varnejše smučanje. Smučarski vodniki so nam ponavljali naj ne smučamo preveč blizu gostejših smrek, ker je možno, da pademo v luknjo ob deblu. Problem je potem priti ven, saj so te luknje globoke več metrov. Mi smo si ogledali delo in vodenje heliski operaterja Selkirk Tangiers. Prisotni smo bili tudi na jutranjem sestanku smučarskih vodnikov, ki so se na osnovi poročil snežnih razmer CAA, podatkov oskrbnikov nekaterih koč odločali katera področja so varna za smučanje. S helikopterjem potem razvozijo skupine s smučarskim vodnikom. Preko dneva potem opravijo s helikopterjem prenos skupine na drugo smučarsko področje in ob zaključku dnevne ture skupino prepeljejo nazaj v bazo.

Med dnevno turo smo naredili tudi prerez snežne odeje (debeline 3 m) test drsnosti po različnih metodah. Snežna odeja je bila med seboj dobro povezana.

Srečanje je bilo pomembno saj smo se v delovnih skupinah in predvsem pri delu na terenu lahko pogovorili o preizkusili načine dela, kakor ga izvajajo gorski reševalci v Kanadi in tudi delo CAA.

Dušan Polajnar

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46075

Novosti