Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Kolesa peljejo v gore

torek, 29. marec 2011, ob 05:29, Jože Rovan, ogledov: 1636

Klikni za vse objave z oznako "kolesarstvo"Jože Rovan:  Pozno popoldne, po šihtu, sedim pri cerkvici Sv. Jakoba v Polhograjskem hribovju, dobrih 800 metrov visoko, pod menoj so Medvode, čez Savo Šmarna gora, na severu zapirajo obzorje Kamniške planine ...

Jakob je čudovit razglednik, tu se napasejo oči. Pred uro in pol sem na domačem dvorišču za Bežigradom sedel na kolo, ušel kar najhitreje smradu napol stoječih kolon na Dunajski in Celovški, v blagodejno svežino gozdov Toškega čela in nato naprej preko Topola do Jakoba. Ko sem pred kakšnimi petnajstimi leti prvič prisopihal sem gor sem kot kolesar še vzbujal pozornost, danes je ob lepem vremenu pogosto celo več turnih kolesarjev kot pohodnikov.

Sprašujem se, od kod naenkrat ta neverjetna priljubljenost kolesarjenja v hribih, imenovanega turno kolesarstvo? Je to zgolj potreba po gibanju za ohranjanje zdravja, želja po doživljanju prvobitne narave, uživanje v dinamičnosti kolesarjenja, potreba po druženju. Najbrž vsega po malem, začinjeno z željo po odkrivanju novega, lepega, kar je seveda skupno vsem gorskim športom.

Množičnost kolesarstva, ki si je še pred nekaj leti nismo mogli niti zamišljati, nas je vse presenetila: tako zakonodajalce, ki naj bi pravno urejali to dejavnost, kot tudi organizacije, ki združujejo kolesarje in naj bi skrbele za vzgojo kolesarjev, saj kolesarstvo kot vsaka druga dejavnost v gorah v primeru nespoštljivega odnosa do okolja lahko negativno vpliva na krhko naravno ravnovesje.

Kolesa pa se pri nas vrtijo naprej in to vse hitreje, odpirajo se nove in nove trgovine s kolesi in pripadajočimi servisi, v turističnih krajih je vse bolj živahno v izposojevalnicah koles. Slovenija ima izjemne naravne pogoje za razvoj kolesarskega turizma in kot kaže se končno pričenjamo tega tudi zavedati. Sliši se nenavadno, toda v kolesarskih trgovinah pravijo, da ekonomske krize pri njih ni čutiti, kolesarstvo tudi v turističnih krajih odpira nova delovna mesta, ob naših planinskih kočah pa se ustavlja vse več kolesarjev.

Vprašajmo se, kako se na izzive turnega kolesarstva odzivajo države Alpskega loka in še posebej njihove osrednje planinske organizacije, saj vemo, da zelo visok delež turnih kolesarjev izvira iz planinskih vrst.

Kot je to običajno sem najprej pobrskal po domačih straneh nacionalnih Statističnih uradov, kjer pa žal turizem spremljajo na zelo agregiranem nivoju in posebnih podatkov o dejavnosti turnega kolesarstvaa ni moč dobiti. Edini podatki, ki jih nudijo, so podatki o prodaji koles, ki kažejo zelo jasen rastoč trend in kjer zaenkrat še nič ne kaže na zasičenost trga. Žal pa tudi v tem primeru niso na voljo posebni podatki o prodaji gorskih koles.

Več podatkov pa nam nudijo domače strani osrednjih planinskih organizacij in nekatere raziskave o razvoju kolesarstva. Direktna primerjava razmer med posameznimi državami na podlagi teh podatkov sicer ni mogoča, pa vendar bomo ob koncu lahko spodaj opisano strnili v zanesljive sklepe.

Francija
Club Alpin Francaise (CAF) se na svoji domači strani predstavi kot »mnogošportna« organizacija (federation multisport), ki razvija alpinizem, pohodništvo, športno plezanje, zračne športe, turno smučanje, turno kolesarstvo, kanjoning, jamarstvo in druge športe. Posebej je poudarjen pomen skrbi za ohranitev okolja. CAF združuje 285 klubov, 5.000 prostovoljcev in 80.000 članov. Vodilna dejavnost je alpinizem, ki ga gojijo v kar 208 klubih, pohodništvo v 99 klubih, turno kolesarstvo v 74 klubih. Nekateri klubi so izrazito specializirani z le eno ali dvemi dejavnostmi, okrog 100 klubov pa goji večje število dejavnosti, pogosto jih je tudi preko 10. Statistično spremljajo 17 dejavnosti. Organogram na domači strani žal ni na voljo, iz opisnega dela pa je posredno razvidna bogata struktura različnih komisij (npr. celo medicinske), raziskovalnih skupin ipd.

Italija
Club Alpino Italiano (CAI) združuje 490 planinskih društev (le sezioni del CAI) s 315.000 člani. Organogram je silno razvejan, tako samo na nacionalnem nivoju deluje 15 komisij, med njimi komisija za izletništvo, ki združuje delovne skupine (gruppo di lavoro) za pota, za kartografijo, za trekinge, za izobraževanje vodniških kadrov, upokojensko skupino in skupino za turno kolesarstvo. V 96 planinskih društvih CAI imajo kolesarske sekcije, v letu 2008 so ustanovili turnokolesarsko skupino (gruppo cicloescursionismo), že dlje časa se dogovarjajo o programu šolanja vodniških kadrov, ki pa še ni stekel.

Švica
Schweizer Alpen-Club (SAC) ima 115.000 članov v 112 sekcijah, med 4 dejavnostmi, ki jih izrecno navajajo, pa je tudi turno kolesarstvo, za katerega imajo organizirane tečaje tehnike vožnje. V njihovi reviji Les Alpes (marec 2009) je objavljen zelo zanimiv članek o turnem kolesarstvu, v katerem je med drugim tudi podatek, da po anketi iz leta 2004 tretjina članov SAC turno kolesari.  

Nemčija
Deutscher Alpenverein (DAV) ima dolg seznam planinskih dejavnosti, ločijo pa rekreativne dejavnosti (pohodništvo, plezanje po zavarovanih poteh, plezanje, visokogorske ture, turno kolesarstvo, turno smučanje, smučarski tek in krpljanje) in dejavnosti vrhunskega športa. DAV ima 893.000 članov v 353 planinskih društvih. Osnovni organogram je zelo razvejan, žal pa ni na voljo spiska komisij in projektnih skupin. Za vse naštete dejavnosti šolajo vodnike, v primeru turnega kolesarstva je to MTB-Furher. Šolanje poteka po učbeniku Mountainbiken, ki so ga skupaj izdali DAV, Alpenverein Sudtirol in Verband Deutcher Berg- und Ski fuhrer in je prodajna uspešnica v vseh nemško govorečih deželah. Podatek o tem v koliko planinskih društvih gojijo turno kolesarstvo žal na domači strani ni na voljo.  

Avstrija
Osterreichischer Alpenverein (OEAV) šteje okrog 380.000 članov v 195 planinskih društvih. Na domači strani dejavnosti žal niso pregledno podane in se je zato težko znajti. Tako tudi ni na voljo podatka o številu planinskih društev, kjer gojijo turno kolesarstvo, pregled domačih strani planinskih društev na avstrijskem Koroškem pa npr. odkrije kolesarski odsek v Beljaku in kolesarsko dejavnost v Celovcu, dejavnost pa vodijo šolani kolesarski vodniki in inštruktorji.  

Zato pa nam OEAV postreže z naslednjimi podatki o številu športno aktivnih domačih turistov v gorskem okolju, objavljenimi leta 2008: kolesarji (2.966.000, cestni in gorski), pohodniki in alpinisti (2.355.000), turni smučarji (600.000), smučarski tekači (2.313.000), vodni športi (2.384.000).  

Razmere v avstrijskem poletnem turizmu v letu 2005 pa lahko zelo dobro spoznamo tudi na podlagi raziskave Poletni turizem v Avstrijskih Alpah z gorniške perspektive, narejene na zaupanja vrednem velikem vzorcu pohodnikov in gornikov (1189 anketirancev) v planinskih kočah, med anketiranci je 65% tujcev.

Povzemimo nekaj najbolj zanimivih ugotovitev:
• Primerjava starostne strukture vzorca s splošno populacijo kaže, da je pohodništvo in gorništvo manj zanimiva dejavnost za mlade v starostnih skupinah 15-19 in 20-24 let
• Izobrazba anketirancev je precej višja kot pri splošni populaciji
• 62% anketirancev je članov planinskih organizacij, a le malo aktivnih v društvih, včlanili so se zaradi ugodnosti, ki jih nudi članstvo
• Osnovna motivi za obisk gora so gibanje, svež zrak in doživetje v naravi
• Anketiranci se poleg osnovnega športa, torej pohodništva in gorništva, redno ali pogosto ukvarjajo še s turnim smučanjem (26%) in turnim kolesarstvom (24%), deleži anketirancev, ki se ukvarjajo z ostalimi športi pa so pod 5%. Odstotek anketirancev, ki se ukvarjajo s turnim kolesarstvom pa se dvigne še za 20 odstotnih točk, torej na kar 44%, če upoštevamo še vse tiste, ki na gorsko kolo sedejo občasno.
• 85% anketirancev se je do izhodišča tur pripeljalo z lastnim avtomobilov, kar žal meče slabo luč na pohodništvo kot naravi prijazen šport.

Slovenija
Leta 2007 je bilo turno kolesarstvo s statutarnim amandmajem na skupščini PZS vključeno med dejavnosti PZS, na nivoju PZS pa se je oblikovala Komisija za turno kolesarstvo, ki usmerja razvoj turnega kolesarstva v okviru PZS. Komisija se osredotoča predvsem na naslednje dejavnosti:
• Promocijo priporočil okolju prijaznega kolesarjenja po poteh v naravnem okolju
• Izobraževanje turnokolesarskih vodnikov
• Organizacijo turnokolesarskih taborov in tur
• Organizacijo predavanj in predstavitev na sejmih
• Povezovanje z drugimi kolesarskimi organizacijami doma in v tujini

Z zadovoljstvom ugotavljam, da se je turno kolesarstvo tudi v Sloveniji prijelo, turnokolesarskih odsekov, še v večji meri pa skupin pri PD, ki gojijo turno kolesarstvo, je iz leta v leto več. Tudi napori Komisije za turno kolesarstvo PZS, pa tudi drugih organizacij, ki združujejo kolesarje, pri osveščanju kolesarjev počasi vendarle dajejo rezultate, saj je nesporazumov med turnimi kolesarji in drugimi uporabniki naravnega okolja iz leta v leto manj. Pa vendar, ker gre za relativno novo dejavnost, v posameznih planinskih okoljih žal še vedno naletimo na nerazumevanje. Kako tudi ne, spomnimo se, da je tudi Jakob Aljaž, mož s spoštovanja vrednim obzorjem, preganjal alpiniste iz Vrat. Toda čas je stvari kot vselej postavil na pravo mesto.

Poskusimo strniti prestavljene informacije v nekaj osnovnih sklepov:
• Turno kolesarstvo je v deželah Alpskega loka danes eden najbolj množičnih športov v naravnem okolju, število udeležencev pa še vedno močno narašča
• Delež članov osrednjih planinskih organizacij, ki se redno ukvarjajo s turnim kolesarstvom, je kot kaže že povsod presegel 30%, vzporedno s tem se tudi povečuje število planinskih društev, ki organizirano gojijo to dejavnost
• Večina planinskih organizacij že izobražujejo strokovne kadre za vodenje turnih kolesarjev (vodnike, inštruktorje)
• Dejavnost turnega kolesarstva na nivoju držav in regij usmerjajo komisije za turno kolesarstvo, s čvrsto vzpostavljeno vertikalno povezavo z društvi oz. turnokolesarskimi odseki
• Tako kot pri drugih planinskih dejavnostih tudi pri vzgoji turnih kolesarjev povsod posvečajo posebno pozornost vedenju o skrbi za okolje.

Naj zaključim z nasledjim:
Club Arc Alpin (CAA) šteje kolesarstvo poleg pohodništva za eno od okolju najsprejemljivejših športnih zvrsti v hribih. Društva, ki so včlanjena v CAA, v okviru izobraževalnih tečajev in prireditev turno kolesarstvo spodbujajo in podpirajo. (Bolzano, 15. 2. 2003).
V nadaljnjih letih se je trend turnega kolesarstva in število članov planinskih organizacij CAA, ki kolesarijo, še povečal.

Jože Rovan  

Oznake: KOL, smuTurno
eXTReMe Tracker