Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Andreju

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


 

 

Kratki alpinistični film MATTERHORN 
je nastal v produkciji
Viharnik (arhiviran na Vimeo)
med vzponom po smeri bratov Shmid;
plezali: Andrej Magajne ter Anže in Tine Marenče

 

Na grebenu Troglava

 

Nebeško gorovje skozi oči alpinista Andreja Magajneta
posnet v sklopu
 planinsko-gorniške oddaje Gorske sledi; 
nastajale so pod okriljem Video Oskar (arhiviran na Vimeo)

 


sreda, 23. marec 2011, ob 05:30, Tine Marenče, ogledov: 6224

Gore si raziskoval na različne načine, jim odstiral deviškost s plezanjem prvenstvenih in ponavljanjem resnih smeri, a bil hkrati do njih tudi zelo spoštljiv.

Po duši si bil alpinist in si rad zahajal v gore, bil si geograf in si videl ogromno skritih kotičkov našega planeta, bil si pedagog in si se veliko ukvarjal z vzgojo otrok in planincem pomaga osvajati vršace. Vse te dejavnosti so te oblikovale v karakternega človeka s širino, ki je bil miren, potrpežljiv, užival v dolgih pogovorih in je znal biti pravi prijatelj.

Poznala sva se že vrsto let, prijatelja pa postala šele pred tremi leti, ko sva skupaj načrtovala in izpeljala odpravo v tebi tako ljube Kirgiške gore. Na to odpravo me vežejo samo lepi spomini, kljub temu da se nisva vedno strinjala in da nama je muhasto vreme preprečilo uresničiti vse zastavljene plezalne cilje. Po tej odpravi sva bila potem še večkrat skupaj v gorah in se ob tem učila eden od drugega. Prav užival sem ob plezanju s tako mirnim, preudarnim, zanesljivim in izkušenj polnim soplezalcem, ki je vsaj po mojem mišljenju gore dojemal na tisti pravi, globlji način.

Goram si se znal popolnoma prepustiti in se hkrati od njih tudi učiti. V njih si znal najti prave izzive in se hkrati nadihati miru, svobode in energije. Rad si jih raziskoval na različne načine, jim odstiral deviškost s plezanjem prvenstvenih in ponavljanjem resnih smeri, a bil hkrati do njih tudi zelo spoštljiv.

Velikokrat rečemo, da v gore odhajamo zato, da se umaknemo vsakdanjim tegobam in ubežimo vedno hitrejšemu dolinskemu toku življenja. Premalo pa se zavedamo, da je v zadnjih letih, ko družba dobesedno drvi v neznano smer, teža dolinske krame, ki jo nosimo s seboj v gore pretežka, da bi se lahko na pravi način sporazumeli z njimi in se v njihovih strminah in vertikalah gibali tako, kot se s svojimi izkušnjami in znanjem najbolje znamo. Zato lahko hitro, ne da bi se tega sploh zavedali, naredimo nepravilni gib, korak, zavoj …

Andrej, ni te več, a tvoje misli bodo še naprej živele v naših spominih, tvoj duh v naših srcih, tvoja dejanja pa govorila sama zase. Verjamem, da si zdaj za vedno tam, kjer si vedno najraje bil, med gorami. Bodi lepo …

 

eXTReMe Tracker