KA PZS: Kodeks obnašanja v stenah in etika plezanja
Kodeks obnašanja v stenah in etika plezanja temelji na zdravem, razumskem odnosu do plezanja, okolja, v katerem poteka in posledic, ki izhajajo iz opravljanja te aktivnosti. Kodeks je tako kot drugje po svetu potreben tudi v Sloveniji, zato da bi preprečili nastajanje novih problemov, ki so se do sedaj izražali predvsem na sledeče načine: spori z lastniki parcel, onesnaževanje, erozija in etika. Upamo, da bo kodeks razjasnil in uglasil želje plezalcev, zato da bi naše stene, ne glede na to ali gre za vrtec ali gore, ostale kar se da nepokvarjene. Upamo, da bodo plezalci nasvete upoštevali in nam posredovali svoje komentarje.
Glavni namen kodeksa je zagotoviti spoštljiv in občutljiv odnos do sten, narave in okolja, da se stene, flora in favna, ki se nahajata v stenah, ne bi namenoma uničevali. Slovenski alpinisti so bili vedno odprtega duha, avanturisti in v njihovem imenu izražena želja tudi v tem kodeksu je, da bi ta raziskovalni in občutljivi duh ostal nepokvarjen za prihodnje generacije.
1. EROZIJA
a) Na dostopu do plezališča ali stene se potrudite uporabljati obstoječe poti. To pomaga ohranjati okolje, preprečevati erozijo ter spore z lastniki parcel. Na sestopih z vrha ne uporabljajte bližnjic, ki sekajo serpentine obstoječih poti. Če pot ne obstaja, izberite smer, ki se izogiba mehki vegetaciji, slabo poraščenim meliščem, ..., ki so izpostavljeni eroziji.
b) Ne iznakažite površine skale s klesanjem, puščicami ali grafiti. Odstranjevanje krušljive skale, kamnov ali lusk se zgodi pogosto v skladu z naravnimi procesi zmrzovanja in odtaljevanja. Če naletite na odkrhnjen blok ali skalo, ki bi jo z lahkoto odstranili z roko, potem to storite pazljivo.
c) Smeri naj ne bi označevali z možici, barvo, klesanjem ali praskami. Veliko bolje je podati natančen, podroben in pregleden opis za plezalni vodniček.
d) Če se uporablja vrv z vrha, je potrebno zagotoviti, da se rob skale in debla dreves zaščiti z ustrezno podlogo ali ustrezno dolgo zanko. Na tak način je moč preprečiti nastajanje odrgnin okoli debel dreves, uničenje mehke vegetacije ali skale in tudi vrvi.
e) Če obstaja boljša alternativa, je bolje ne uporabljati spustov po vrvi čez obstoječe smeri.
2. VEGETACIJA
a) Skalne površine so lahko dom redkih vrst rastlin, ki so se tam ohranile zaradi pomanjkanja selektivnega pritiska, na primer paše ali škropljenja. Rože na skalah naredijo plezanje prijetnejše. Pomembno je identificirati manj pogoste vrste, zato da bi jih lahko ščitili.
b) Z veliko mero pazljivosti je potrebno 'vrtnariti' nove smeri. Drevesa in grmičevje morajo ostati nedotaknjeni in paziti je treba, da ne pride do odstranjevanja lišajev, mahu, ki jih onesnaževanje ogroža že samo po sebi in so lahko redki.
3. PTICE
a) Veliko vrst ptic, njihova gnezda in jajca so zaščitena z Zakonom o varovanju narave, vsakoletnimi Odloki Ministrstva za okolje in prostor, objavljenimi v Uradnem listu Republike Slovenije, o prepovedi gibanja in plezanja v določenih področjih. Zato je po zakonu kaznivo namemo plašiti in vznemirjati ptice ter druge prebivalce sten v njihovih gnezdih, bivališčih. Plezalci morajo biti dovolj previdni in zreli ter se med paritveno in gnezditveno sezono ptic prostovoljno odreči plezanju v takih področjih.
b) Da bi se izognili plašenju ptic, bi moralo biti mogoče plezati ustrezno daleč proč od mesta gnezdenja.Mnoge ptice postanejo tolerantne do plezalcev, če le ne pride do direktnega vznemirjanja. Njihovi spektakularni leti pa pogosto pomenijo dodatno atrakcijo pri plezanju.
c) Če se ptice vznemirijo, potem ste preblizu in ste se dolžni umakniti nazaj. Mnogi plezalci že označijo smeri, kjer gnezdijo ptice in o tem obveščajo tudi druge plezalce, ter posredno tudi odganjajo preprodajalce jajc ogroženih ptičjih vrst.
4. ONESNAŽEVANJE
a) lzogibajte se onesnaževanju tako vode, tal kot tudi samih skal.
b) Ne pustite ležati smeti. Odstranite svoje in, če je potrebno, tudi smeti drugih ljudi. Okolje v bližini sten ne potrebuje nikakršnih smeti, to vključuje tudi cigaretne ogorke, ki so lahko vir hudih gozdnih požarov, predvsem spomladi in jeseni v Primorskih plezališčih.
5. ETIKA PLEZANJA
a) Uporabljajte magnezij varčno, predvsem v previsnih predelih smeri, ki jih voda redko spere. Magnezij se na takih mestih strdi, ostaja viden čez celo leto in zmanjšuje iniciativo za iskanje poteka smeri pri manj izkušenih plezalcih.
b) Oprimkov ali stopov se ne bi smelo klesati, povečevati ali kako drugače napraviti 'lažje'. Odgovornost prvih plezalcev je, da minimalizirajo poškodbe skale, ko jo čistijo in da resnicoljubno poročajo o smereh. Mehkejše vrste skale naj se ne bi brusilo z jeklenimi krtačami, saj to lahko poveča velikost oprimkov in bi to lahko šteli kot goljufanje.
c) ln - situ varovanje:
Svedrovci - Uporaba svedrovcev v stenah v Sloveniji je še vedno predmet velikih debat predvsem med alpinisti in športnimi plezalci. Nastali konsenz med vodilnimi slovenskimi alpinisti naj bi predstavljal vodilo za njihovo uporabo. Varovanje s svedrovci naj bi bilo sprejemljivo pri opremljanju športnih smeri v določenih nižje ležečih stenah. Stene v gorah se tako smatrajo kot področja avanturističnega alpinizma, kjer je sprejemljivo uporabljati svedrovce pri prvenstvenih vzponih od spodaj, nikakor pa ne pri ponavljanju obstoječih smeri, ki so bile preplezane brez uporabe svedrovcev. Če se nekomu zdi prehrabro plezati brez svedrovcev, potem naj premisli in pusti linijo za prihodnje generacije plezalcev, da jo preplezajo ali ponovijo.
Klini: Ustrezen je minimalističen pristop, ki zagotavlja plezalčevo relativno varnost in ne poškoduje pretirano skale. Zaradi narave skale bi bilo prenevarno zatekati se zgolj k varovanju, ki ga ponujajo naravne razčlembe za zatiče ali metulje, zato je uporaba klinov priporočijiva. Klinov ni priporočljivo puščati v stenah zaradi rjavenja kovine in korozije kamenine. V dveh letih lahko solidno zabit klin postane nezanesljiv.
Zanke, zatiči: Opremljanje smeri s to vrsto varoval zagotavlja le kratkoročno varovanje. Material v zankah pod vplivom ultravioličnih žarkov oslabi in se nanje ni moč zanašati. Zatiči, zabiti v razpoke, prerjavijo v roku dveh let in onemogočajo postavljanje novih varoval na isto mesto.
6. SKUPINSKA RABA
a) Velike skupine pod vodstvom inštruktorjev lahko povzročijo monopolno situacijo v plezališču in tako onemogočajo uporabo smeri posameznim navezam. Enako velja za samo plezanje kot spuščanje ob vrvi. Velike skupine je zato smiselno razdeliti v več manjših skupin in plezati smeri, ki niso najbolj popularne ter se izogibati plezanju klasičnih smeri, čeprav to verjetno ni vedno mogoče.
b) V glavnem naj bi spusti po vrveh potekali čez področja, kjer ni veliko smeri. lzogibajte se spustom po vrvi, kjer je na vrhu strma trava, saj to navkljub omejeni rabi povzroči erozijo. Zemlja in blato zasujeta spodaj ležeče smeri.
c) Tisti, ki želijo plezati od spodaj, naj bi imeli prednost pred spustom ob vrvi in plezanjem od zgoraj.
7. ODGOVORNOST
a) Plezanje je nevarna dejavnost, z možnostjo poškodbe in smrti. Plezalci bi se morali tega popolnoma zavedati, sprejeti tveganje in biti odgovorni za svoja lastna dejanja. Lastniki zemljišč ne morejo biti odgovorni za nastale poškodbe zaradi dejanj plezalca ali drugih plezalcev. Legalni princim - sodelovanje pri popolnem zavedanju nevarnosti - se nanaša na vse nevarne športe.
b) Vsi plezalci so po civilnem pravu dolžni odgovorno ravnati do sebe in drugih. To pomeni zavedati se vsakršne aktivnosti, ki bi lahko prizadela soplezalca in narediti vse v svoji moči, da bi preprečili nesrečo, ki lahko izhaja iz tega dejanja.
c) Plezalna etika zajema zdravo razumsko obnašanje pri plezanju, da bi zmanjšali nevarnost nastajanja poškodb. lzogibati bi se bilo treba spustom ob vrvi, ko drugi plezajo navzgor; odstranjevanju skal med plezanjem ali z vrha stene, izgubljanju odpreme, če obstaja možnost, da pade na druge spodaj stoječe osebe; pretirani glasnosti; plezanju čez ali nad drugimi plezalci.
d) Ni nadomestila za izkušnje in novinci bi morali iskati nasvet bolj izkušenih in delovati preudarno.
8. ZIMSKO PLEZANJE
a) Varovanje s svedrovci je sprejemljivo pri plezanju prvenstvenih smeri. Pri ponavljanju obstoječih smeri pa naj se ne bi vrtalo.
b) Uporaba klinov je del splošne prakse, prav tako njihovo izbijanje, tudi na varovališčih. Ponavljajoča uporaba klinov na istih mestih v konči fazi povzroči poškodovanje skale, zato naj bi se čim bolj izrabljalo naravne možnosti, sneg, led, zatiči, metulji. Poudariti je treba, da je uporabnost metuljev in zatičev pozimi omejena in v zaledenelih počeh skoraj brez pomena.
c) Med zimskim plezanjem bi morali skrbeti za čim manjše poškodbe skale, ruše in druge vegetacije.
Če povzamemo, to pomeni s čim manj opreme varno opraviti čim težji vzpon in za sabo pustiti čim manj sledov, da bi lahko tisti za nami naše vzpone doživeli čim bolj podobno, kot smo jih mi. Tako bi tudi narava ostala čim bolj nedotaknjena. Zavedati se moramo, da tako kot se je zdelo našim predhodnikom nemogoče tisto, kar je postalo za nas mogoče, se bo dogajalo tudi v prihodnje in generacijam‚ ki prihajajo za nami. Cilj vsakega alpinista bi moralo biti opravljanje vzponov, ki jim je dorasel. Sposobnost čim večjega zbliževanja možnega in nemogočega in nikdar prestopiti meje na stran nemogočega, pa je tako ali tako najbolj cenjeno znanje pri posamezniku. Vsak alpinist in plezalec se mora zavedati, da je alpinizem tesno povezan z nevarnostjo, ki plezalca lahko stanejo življenja. Nevarnosti bi morali zmanjševati z izboljševanjem svojih sposobnosti in večanjem znanja in izkušenj. Zmanjševanje nevarnosti z uporabo fiksnih varoval je samo zatiskanje oči pred resničnostjo: kdor hoče živeti popolnoma varno, naj se z alpinizmom in plezanjem ne ukvarja.
Kodeks je povzet po predlogi v The Scottish mountaineer, Poročilo o plezanju na Škotskem in po pogovorih z vodilnimi slovenskimi alpinisti.