Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Alpinistične novice AN - 15.03.11

Arhiv: vse Alpinistične novice

Težka raztežaja prvi in drugi dan.

Bivak drugi dan.

Kdo ima večjega? (foto: Krajnc)

Prečka bogov

Bivak kot pred mnogimi, mnogimi leti.

Lofoti: plezanjem v Pikktindnu.

torek, 15. marec 2011, ob 00:00, Peter Mežnar, ogledov: 4292

Odlično v Alpah!

Kot kaže so vsi preplezali že vse. V stenah so gotovo še dobre razmere, res pa je, da vreme ni tako. A nabral se je šopek vzponov, ki so zamudili minule AN in padli v nabiralnik šele ta teden.

Dru

Tokrat o vzponu z ozadjem. Rok Blagus (AO Ljubljana-Matica) je šel skozi pravo kalvarijo povratka v svet vrhunskega alpinizma po hudi nesreči, pred štirimi leti v Druju. Očitno je stvari želel popolnoma razčistiti in se je prejšnji konec tedna vrnil na kraj zločina, pod smer Allain-Leininger (M7+/M5+, 4+, 850 m). Za soplezalca je tokrat imel enega najbolj perspektivnih in počasi tudi enega najboljših slovenskih alpinistov Luka Kranjca (AO Celja-Matica). Stvar se je začela v soboto, 05.03., z jutranjim sestopom pod Dru, zapleti z vrvjo na spustu in precej globokim snegom. Tako sta vstopila šele ob 8.30. Prvi dan je plezanje nekoliko lažje, a vseeno sta že ta dan preplezala raztežaj, ki sta ga ocenila z M7. V spodnjem delu so bile razmere kar dobre. Sledilo je malo lažje nadaljevanje do velikega snežišča v severni steni Druja. Desno od njega ob izrazitem razu sta že v temi bivakirala s pogledom na fantastični ambient Sans Noma, zahodne stene Druja in drugih vršacev z najvišjim vred. Drugi dan sta začela plezati že ob 6.30 zjutraj. A je Roka začelo zvijati ob spominu na dogodke izpred štirih let. Verjetno pa tudi že predolgo z mislijo na Makalu prakticira kondicijske treninge precej bolj kot gimnastične vaje na cepinih. Ampak tudi po mnenju Luke je bil ta dan res naporen, sledilo je 12 raztežajev ocenjenih vsaj z M5+ od tega dva M7 in en M7+. Pri tem pa jima je precej nagajal sneg v počeh, ki je bil preveč sipek za plezanje in je zahteval kar nekaj čiščenja. A je Luka, ki blokado na cepinu lahko drži dlje kot jaz pivo, vse plezal kot prvi in smer v celoti zmogel na pogled, Rok pa za njim. Plezala sta ves čas z nahrbtniki, razen prvi dan v težkem raztežaju (M7). V zgornjem delu sta lepo našla pravo linijo in se tako tudi ognila raztežaju, kjer je Rok pred štirimi leti padel. Bivakirala sta tik pod robom stene in kot se za velike zgodbe spodobi jima je zmanjkalo plina, tako da sta drugi dan samo še sestopala, a brez pijače. In še sestop se je zavlekel: zataknjena vrv, iskanje prehodov na ledenik …

Za Roka je bila to, kot sam pravi, visoka šola plezanja s cepini. Pred štirimi leti je bil Rok prepričan, da se teh raztežajev prosto drugače kot z rokami in plezalniki na nogah ne da preplezati, danes pa … Nad smerjo pa je navdušen tudi Luka: 'Zlasti drugi dan je bilo plezanje res strmo in ves čas zahtevno.' Lep komentar fanta, ki je v letošnji zimi preplezal samo dve smeri - Čopa in to. Smer je poleti ocenjena (VI+/V, 850 m), zaradi relativno nizke ocene, pa se smeri tudi pozimi lotevajo prosto s plezalniki in golimi rokami. Verjetno sta Rok in Luka opravila prvo prosto ponovitev s cepini, mogoče pa celo prvo prosto ponovitev pozimi. Smer bo počasi stara 80 let, od prve zimske ponovitve pa bo tudi že skoraj pol stoletja.

Eiger

Miha Zupan (AO Tržič) in Domen Kastelic (Akademski AO) sta se, po odlični seriji zimskih vzponov odločila nagraditi še z zelo želenim vzponom prek severne stene Eigerja. V opozorilo vsem posnemovalcem: zaradi neljubega incidenta spanje na toaletah (da se vsaj sliši fino) Eiger glatcherja že kakšen teden ni več. V nedeljo, 06.03., sta vstopila in bila presenečena nad količino snega v steni. Na srečo so večino dela opravili trije Francozi, ki so vztrajno gazili pred njima. Ključni raztežaji smeri so dovolj strmi, da so bili kopni. Vsi položnejši deli pa so zahtevali velike napore. Tako so prvič bivakirali že na Bivaku smrti. Naslednji dan so se trudili v Rampi, kjer je bilo ponovno veliko novega snega v položnejših raztežajih, strmi pa so bili kopni. Tudi Prečka bogov je zahtevala koncentracijo. Šele v Pajku oziroma nad njim so se začele dobre razmere. Drugič sta bivakirala v izstopnih kaminih že skoraj na koncu vseh težav - Corti bivak. Naslednje jutro ob 11. uri dosežeta vrh Eigerja. V Heckmaierjevi (oz. Klasični) smeri (IV+/A0, M5, WI 4, 85°/55-70°, 1600 m) sta se tako verjetno precej bolj nagarala kot mesec dni pred njima Jure in Mitja.

Lofoti

Ponovni obisk in udeležbo na srečanju plezalcev na Norveškem sta si omislila Luka Lindič in Marko Prezelj. Pravzaprav sta bila povabljena, a stvar postaja zanju očitno kar tradicionalna. Na Lofotih sta naletela na precej tople razmere, ko se je temperatura gibala okoli 0 °C. Zimsko vzdušje je tako ustvarjalo predvsem neprestano sneženje in močan veter. Takoj sta ocenila, da so razmere za ledno plezanje najbrž boljše doma in sta se preusmerila v snežne cilje, kjer sta z različnimi soplezalci preplezala lepo število smeri. Preplezali so v steni Egguma, naslednji dan pa v Stortindnu, po dnevu počitka pa v Pikktindnu. Sledila je Švicarska smer v Abrahamstindnu in kot zadnjega tri raztežaje dolg kamin. Plezanje je bilo res pravo zimsko, od požlejene skale do čisto solidnih snežnih razmer, predvsem pa neprestani pršni plazovi in močan veter. Vsak dan sta za soplezalca imela katerega od domačinov, ki jim je divjino Lofotov vsaj delno približal. Več fotografij in stavkov.

Tekma slovenskega pokala v lednem plezanju

V soboto, 12.03., se je po krajši prekinitvi odvilo tekmovanje v lednem plezanju za slovenski pokal ‘Ljubelj 2011’. Konstukcija znana izpred dveh let je tudi tokrat pričarala zanimive boje, tako da upajmo, postane tudi tradicionalna. Tokrat tudi z močno češko udeležbo. Samo v vednost, med fanti je največji ček odnesel domov Luka Krajnc, malo manjšega pa Jernej Vukotič in Jožef Leško iz Češke. Slovenskima puncama Tjaši Kosič in Nastji Davidovi (AO Ljubljana-Matica) je tokrat na poti do vrha stala preveč močna Lucija Hrozova (Češka). O dogodku si vsekakor podrobneje preberite in poglejte pod Novosti.

Našlo bi se lahko še vzpone v slapovih in nekaj lažjih grap, a večina vseeno že pogleduje proti poletni sezoni.

Vsekakor lepo plezajte in srečno!

Peter Mežnar

Oznake: ALP, AN
eXTReMe Tracker