Večer, 24.05.06, Narava, gore in ljudje: Dolga, vendar idilična planinska kostelanska pot
Dolga, vendar idilična planinska kostelanska pot
Za bolj in manj izkušene planince
Planinska pot vodi skozi malo rodoviten, vendar idiličen kraški svet, prijetna je za planince in ljubitelje prvobitne narave
Kljub slabi vremenski napovedi se je minulo soboto na kostelskem planinskem pohodu zbralo pri Fari ob Kolpi kakšnih 150 planincev, ki so odšli na 6-urno krožno pot, je povedal Anton Selan, domačin iz Potoka, predsednik PD Kočevje, ki skrbi za pot okoli Kostela.
Kostel je hribovita, predvsem gozdna pokrajina, z malo ravnin, tudi njiv in sadovnjakov je tod malo, več je travnikov in pašnikov. Leži na jugu naše države, ob levem bregu reke Kolpe, ki razmejuje Slovenijo od Hrvaške. Zato pa je planinska pot, ki vodi skozi ta malo rodoviten, vendar idiličen kraški svet, prijetna za prave planince in ljubitelje prvobitne narave. Hribi se dvigajo do 900 m, višinske razlike pa so manjše od 700 m.
Nad dolino Kolpe stoji grad Kostel, najprivlačnejša točka tega območja, od tod je prekrasen pogled na okolico in na dolino Kolpe. V letih okoli 1350 je imel pomembno strateško vlogo na tem območju in tudi Turki so ga dolgo zaman skušali zavzeti; s prevaro so zavzeli le utrjeno naselje pod gradom - preoblekli so se v hrvaške kmete. Grad je bil dolga leta v ruševinah, vendar so ga pričeli postopoma obnavljati.
Pokrajina Kostel, območje, za katero po planinski plati skrbi PD Kočevje, po turistični plati pa Turistično-športno društvo Kostel, je zanimiva za trpežnejše in manj izurjene planince.
Za pohodnike so pripravili številne informacijske table, tako da na poti s smerokazi ni težav. Markirali in primerno so zaznamovali tri različno težavne pešpoti. Ob vsaki pohodnike table opozarjajo na posamezne zanimivosti, tudi na "gavge" (vislice), na katere so nekdaj obešali obsojence. Malo pred slapom so tik ob glavni cesti postavili skalo, imitacijo nekdanje skale, na kateri so Turki rezali vratove ukradenim kokošim in jih ob pekli. Domačini so pečino poimenovali Kurja glavica. Na njej je izklesana kokoš, ob njej pa informacijska tabla.
Ena najpomembnejših nalog vseh domačinov je skrb za varovanje okolja, redno skrbijo za čiščenje voda in celotnega območja. Z Zavodom za gozdove Slovenije, z enoto Kočevje, so odstranili divja odlagališča smeti in vsako leto organizirajo čiščenje Kolpe, pritokov in celotnega območja.
Čedalje več zanimanja zbujajo poleg pohodništva tudi spusti po Kolpi ter kolesarjenje, in to od pozne pomladi do začetka zime.
Urška Šprogar