Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Ponovno na razpotju

Planine in (ne)varnost: Težko bi dejal, kdo je kriv in kdo odgovoren za nesrečo, posameznik ali družba, sodoben življenjski utrip ali …

Družba brez posameznika ne more, zato je odgovornost ravnanja in usmeritev na vseh področjih, tudi v gorah, za človeka in celotno družbo izjemnega pomena. Človek je za svoja dejanja povsem odgovoren le do takrat, ko se še lahko svobodno odloča o svojih dejanjih. Potem je tu tudi ravnodušnost, ki ga potisne v to, da ne bo mogel več ločevati med dobrim in slabim. Če pa prestopi v »temno moč« oblasti, se njegovo razumevanje omeji, v njegovem razumevanju se pojavi okamenelost. Človeka torej označuje njegova odvisnost od samega sebe in pripadnost družbi, ki mu spremeni odgovornost.

Število nesreč v gorah je ujeto v krivulji, ki se vztrajno vzpenja. Nevarnost v gorah je čedalje manj spoznavna, ljudje jo po svoji človeški plati čedalje težje predvidevamo in tako obstojimo pred številnimi primeri, ki jih preprosto pripisujemo naključjem. Pa vendar, kdaj pride do nesreče?
Odgovor je enoznačen. Takrat ko je vzročnost med nevarnostjo in posledico sklenjena. Torej se statistično verjetnost - nujnost nesreč povečuje glede na množičnost? Ta razlaga se znova spremeni, če upoštevamo mnogokratno poudarjeno povezavo s številom žrtev avtomobilističnih nesreč. Te se vsako leto zmanjšujejo zaradi številnih vzrokov. Na eni strani je vloženega ogromno denarja in materialno-varnostnih ukrepov, na drugi pa ostrejše kazenske sankcije in odgovornost….
Ne da bi pretiraval, smo zopet tam, na začetku. Pri razumevanju varnosti v gorah je potrebno razumeti, da so zakoni v gorah drugačni, preprosti in strogi. Morala sega le do prvih obronkov ... Kaj torej storiti? Prepustiti se čedalje večjemu številu žrtev, slediti in povzeti materialne in kazenske ukrepe?

Morda najde »poklicani korpus« skupni imenovalec, ki bi znova povezal skupna dejanja v tej navedbi: »Planinska organizacija, ki ne misli na varnost svojih članov in ljudi v gorah, v katerih deluje, bi bila skrajno neodgovorna za svoje delovanje, njena vsebina in program za obstanek ne bi imeli moralnega opravičila pred družbo.«*

Poskusimo torej z določenimi spremembami. Pa ne v obliki neučinkovitih sankcij. Po potrebi na novo opredelimo (napišimo) našo etiko in odgovornost. K temu povabimo vse, ki se na to spoznajo in jim je tega mar. Tudi pri opisovanju in vabljenju v »čarni« svet gora je možno to storiti s primerno sugestijo!

Boris Štupar
*
dr. Tone Strojin – Etika in odgovornost v gorah
Didakta 1995
 

 

  

 

 

Nesreča, posebej smrtna, je etična preizkušnja za reševalce, koliko se bo kdo zavzel, tvegal, pomagal v vsaki reševalni akciji posebej. Reševalstva kot etičnega odnosa ni mogoče posplošiti, razen kolikor ga ne sfilozofiramo in idealiziramo. Reševalstvo je srčna pomoč, zato nikakršna abstrakcija pri tem ne prihaja v poštev. Vprašanje umirajočih ali srečanje s truplom sta zahtevni etični vprašanji že ob pouku v zdravstvenih šolah, ko je pomoč mentorjev pri roki. Kaj ne bi bilo to v gorah, v stenah, na kraju nesreče! *


G-L: Planine in (ne)varnost

G-L: Otroci v gorah

G-L: Nošenje žolne

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45946

Novosti