Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Večer, 28.08.1977

28.08.1977

nedelja, 28. avgust 1977, ob 11:00, Inko Bajde, ogledov: 1142

Večer - Branko Maksimovič: Rojaki rešili odpravo

Alpinistična odprava Karakorum 77

Rojaki rešili odpravo

REŠITEV ODPRAVE: MED 18 - DNEVNIM BOJEM S PAKISTANSKO BIROKRACIJO JE NAŠLA ZATOČIŠČE V NASELJU HIDROMONTAŽE V TARBELA DAMU - JAPONCI IN TURISTI "KVARIJO" NOSAČE

Po dveh Američanih in petih Avstrijcih sta se 8. julija povzpela na 8068 metrov visoki Gašerbrum I (oziroma Hidden Peak oziroma Skriti vrh) tudi člana AO Kranj Nejc Zaplotnik, 25-letni učitelj telesne vzgoje, in. Andrej Štremfelj, 21-letni študent VŠTK. Njun uspeh je dva dni pozneje skušal ponoviti tudi 25-letni grafičar iz Ljubljane Drago Bregar, vendar se je za njim izgubila -- vsaka sled.
Kaj lahko pa bi se bilo zgodilo, da bi se odprava morala obrniti že v Islamabadu, kjer se je vodja Janez lončar potrpežljivo boril v papirnati vojni s pakistansko birokracijo. Čeprav so Jugoslovanom načelno naklonjeni in vselej pripravljeni izraziti simpatije in prijateljstvo, pa je spopad z ministrstvom za turizem trajal kar 18 dni. "Casus belli" so bile nekatere spremembe v sestavi odprave. Že tako pičlo odmerjeni dolarji in rupije so nezadržno kopneli in kaj hitro bi se bilo v blagajni pokazalo dno, če se ne bi bila pojavila nepričakovana rešitev: naselje delavcev mariborske Hidromontaže, ki v Tarbela Damu gradijo jez na reki Ind.
"Hidromontaža nas je rešila, sicer bi morali odpravo prekiniti," je po vrnitvi med pogovorom z novinarji povedal Janez Lončar, 29-letni tekstilni tehnik iz Tržiča. "Vseh 18 dni smo stanovali v njihovem naselju, pomagali so nam pri nakupu hrane, inž. Marko Čibej pa je s posredovanjem svojih vplivnih prijateljev pripomogel, da smo navsezadnje sorazmerno hitro dobili vse potrebne žige."
Japonska odprava, ki je v tem času čakala na dovoljenje za vzpon na K2, ni imela takih skrbi; mirno je posedala v hotelu v Ravalpindiju, toda to jo je stalo 25.000 dolarjev. Očitno je imela dovolj zelenih bankovcev, saj je za 45 alpinistov najela 1400 nižinskih in 15 višinskih nosačev in pet kuharjev.
"Sploh Japonci kvarijo račune revnejšim odpravam. Z nosači se sploh ne pogajajo za ceno in tudi za hrano plačajo, kolikor zah-evajo od njih. Nosače dražijo tudi turisti, ki prihajajo v te kraje na treaking," je potožil Janez Lončar, ki je lahko najel le sto nosačev, saj je celotni proračun odprave znašal 546.000 dinarjev. Tako tudi niso imeli višinskih nosačev, saj šerp v Karakorumu ni, seveda pa niso niti pomislili na možnost, da bi posnemali Francoze, ki so si jih za svojo odpravo z letalom pripeljali iz Nepala.
Na srečo pa se je izredno izkazal Marinko Pintar iz Nove Gorice, ki je prišel z njimi le kot šofer tovornjaka, pa se je v sili nepričakovano prekvalificiral v višinskega nosača. Brez posebnih problemov je nosil 20-kilogramske tovore iz baznega taborišča na začetku ledenika Baletoro (5100 m) v tabor I na višini 5400 metrov.
Denarno sušo pa so ob čutili tudi v želodcih. Količinsko so imeli hrane sicer dovolj (v bazi se je pokazalo, da so imeli celo dva tovora jušnih koncentratov preveč), vendar je bila hudo enolična. Pri domačinih si je niso mogli izboljšati, ker je vegetacija v teh krajih borna in je hrana zato draga. Za kozo bi tako morali plačati 600 rupij, približno 1200 dinarjev.
Kljub vsem težavam pa je tržiška odprava dosegla izreden alpinistični uspeh. Zaplotnik in Štremfelj sta v pičlih 16 dneh po prihodu v bazo premagala še nepreplezan jugozahodni greben. Prvopristopnika Američana Schoening in Kauffman sta leta 1958 po lažji smeri potrebovala za vzpon 24 dni.

BRANKO MAKSIMOVIČ

 

 

eXTReMe Tracker