Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Večer, 11.08.1977

11.08.1977

PD ŽELEZNIČAR MARIBOR priredi v soboto, 27., in nedeljo, 28. avgusta, množični izlet na Triglav. Odhod v soboto ob 0.05 z vlakom, prijave do 25. avgusta do 19. ure v društveni pisarni, Valvazorjeva 19. Izlet bodo vodili izkušeni vodniki, zato je vzpon namenjen tudi neizkušenim planincem, ki žele obiskati streho domovine.
PD ŽELEZNIČAR MARIBOR sklicuje sestanek vseh prijavljencev za izlet na Škrlatico in Špik. Sestanek bo v četrtek, 18. avgusta, ob 17. uri v društveni pisarni, Valvasorjeva 19.
PD MARIBOR — MATICA priredi v nedeljo, 14. avgusta, izlet po Slovenskih goricah: Pesnica—Gačnik—Jarenina—Pernica—Jakobski dol, Partinj e—Lenart—Pernica—Ruperče—Malečnik—Maribor. Hrana iz nahrbtnika. Zbor pri pesniškem mostu v Pesnici ob 7. uri. Izlet bo ob vsakem vremenu. Vodil bo Ivan Eder.
Hkrati obveščamo planince, da je še nekaj prostih mest za izlet na Zelenico in Koroško dne 3. in 4. septembra. Prijavite se do 15. avgusta v pisarni PD matice.
PD ŽELEZNIČAR CELJE priredi od petka, 2., do torka, 6. septembra, izlet v Makedonijo: Bitolj—Ohrid— Struga—Kičevo— Mavrovo. Odhod z vlakom 2. septembra ob 14.20, povratek 6. septembra ob 16. uri. Prijave pri Štefki Markovšek (TTG Celje, Titov trg 1) do 20. avgusta, vodil bo Tone Florjančic



 

četrtek, 11. avgust 1977, ob 11:00, Inko Bajde, ogledov: 1567

Večer - Milan Cilenšek: Pristna romantika - D.Šterbenk: Cilj: vrh Kibo! - Izleti: PD Železničar Maribor; PD Maribor-matica; PD Železničar Celje.

Pristna romantika


Koča na Kriški gori ne slovi samo po izjemnem razgledu, ampak tudi po izredno nizkih cenah


Težko bi našli planinsko postojanko — pa še transverzalno povrh, kjer bi bile cene tako nizke, kot so v koči na Kriški gori. Naj to takoj ilustriram: prenočišče v sobi stane za člana planinske zveze 15, za nečlana 25 dinarjev; na skupnem ležišču — ki pa je kljub temu  dokaj udobno — velja člansko prenočišče 8, nečlansko 15 dinarjev; srbski fižol s kosom kruha stane 20, coca-cola 5, ora 5, pivo 10, šilce žganja 7 dinarjev.
Ob dejstvu, da so včasih vse dobrote prinašali v planinske postojanke v nahrbtnikih — tudi na Kriško goro so šele pred dvema letoma napeljali tovorno žičnico —, so te cene zares izredno nizke, še posebej če računamo, da ima oskrbnik od vsega prometa le 17 odstotkov zaslužka, v tem zaslužku pa je zajeta tudi vsa hišna režija — tudi pranje rjuh.

MED DOBRČO IN STORŽIČEM
Kriška gora je šest kilometrov dolga vzpetina med Tržičem in Tolstim vrhom — oziroma širje — med Dobrčo in Storžičem. Gora je večidel porasla z bukovim gozdom, v nižinah domuje tudi smreka, medtem ko prekrivajo vršno sleme le nizki bor, sočna planinska paša in pa bujno rastje gorskih cvetlic. Zato velja pot po Kriški gori za eno najlepših in najbolj razglednih v zahodnih Kamniških in Savinjskih Alpah.
V višini 1582 metrov — domala na skrajnem zahodnem robu gore, preden se ta "prelomi" proti Tržiču, ždi planinska postojanka — koča na Kriški gori, ki so jo zgradili člani PD Križe pri Tržiču leta 1952. V svoji majhni arhitekturni zasnovi učinkuje izredno prijetno. Nepozaben je razgled izpred koče: popotniku se razgrne vsa Gorenjska ravan od Ljubljane do Bleda in še čez. Zlasti mikaven je pogled zvečer, ko mežikajo iz številnih gorenjskih vasi luči, med vsem tem prostranstvom pa je troje širokih, razsvetljenih mest: Ljubljana, Škofja Loka in Kranj.

"OSTAL BOM VSAJ PET LET!"
Štiriintridesetletni Jože Teran, oskrbnik v koči na Kriški gori, čez teden zaposlen v cevarni v Tržiču, prihaja vsak petek v kočo, medtem ko oskrbuje čez teden kočo njegova soproga Ivanka, ki ji v počitnicah pomagata ki ji v počitnicah pomagata sinova Srečko in Robert. O njihovem delu in življenju na Kriški gori je Jože povedal: "Koča je odprta od 15. junija do 15. septembra, kasneje pa le ob sobotah in nedeljah — dokler je vreme lepo. Letos nas je obiskalo že več kot tri tisoč planincev, največ transverzalcev. Ker so naše prenočitvene zmogljivosti razmeroma skromne — skupno z ,depandanso' premoremo le 30 ležišč, in planinci to vedo —, pri nas malokdo prenoči. Zaradi tega načrtujemo širitev postojanke.

Zanimivo je pravzaprav, da se nekateri domačini iz Križev, Gozda, z Golnika, Trstenika in drugod — to so kraji ob vznožju Kriške gore — v soboto zjutraj napotijo semkaj, popoldne se vračajo domov, v nedeljo se znova povzpno na goro, in zvečer se zopet odpravijo v dolino. Sem in tja se kdo celo trikrat zapored odloči za tako nabiranje kondicije.
Šele leto dni sem z družino tu gori, in ker nam tako zelo ugaja, bomo ostali najmanj pet let — seveda le v poletnih mesecih. Veste," je poudaril, "tale gorski zrak in pa izreden razgled tako blagodejno vplivata na človeka, da se tod zares počuti povsem svobodno, sproščeno."
Pa zares na Kriški gori domuje pristna planinska romantika: Jože je zvečer na mizo postavil leščerbo, trije planinci — bili smo edini gostje v postojanki — pa smo se z njim zapletli v prijeten klepet. In preden smo se odpravili k počitku, smo še enkrat stopili na ploščad pred kočo: iz doline so nam mežikale tisočere lučke gorenjskih vasi, luna je osvetljevala širne planjave Kriške gore, na vzhodu pa je mogočni Storžič zakrival pogled proti osrednjim Grintovcem...


Besedilo in posnetka: MILAN CILENŠEK


Slovenski alpinisti na Kilimandžaro

Cilj: vrh Kibo!

Na vrhove in ostenja Mt. Kenie, Kibe in Mawenzija v vzhodni Afriki bo letos novembra krenila zadnja letošnja odprava slovenskih alpinistov. Priprave so že nekaj mesecev v vsem razmahu. Med dvaindvajsetimi kandidati iz desetih slovenskih alpinističnih društev, ki so se prijavili za odpravo, jih je 19 izkušenih alpinistov, gorskih reševalcev in vodnikov. Velja poudariti, da jih je kar trinajst že sodelovalo v raznih alpinističnih odpravah in jim torej tudi izkušenj ne manjka. Vodja odprave bo znani in izkušeni slovenski alpinist, Danilo škerbinek, ki je lani uspešno vodil 1. ariborsko odpravo na Kavkaz.
Odprava bo krenila na pot novembra. Iz Ljubljane bo najprej poletela v Najrobi odkoder se bo s posebnimi vozili odpravila v gorovje Mt. Kenie. Bazo za prve plezalne vzpone si bodo uredili na višini 4700 metrov. Drugi del odprave bo potekal v gorovju Kilimandžaro oziroma na tamkajšnjem vrhu Kibo (3895 metrov) najvišjem vrhu Afrike. Osvojitev tega vrha je tudi cilj odprave, ki se bo v domovino vrnila decembra.
Velja poudariti, da pot ne bo lahka, saj so v afriških gorah v izredno kratkem obdobju 24 ur značilne izredne temperaturne spremembe (tudi do 50 stopinj Celzija), značilna je tehnična težavnost gora in sten ter podobno. Prav zaradi tega bo vzpon nova preizkušnja sposobnosti, vzdržljivosti in znanja slovenskih alpinistov ter njihove opreme. Odprava bo ob tej priložnosti preizkusila tudi nove izdelke alpinističnega programa Topra iz Celja.
Po dosedanjih predvidevanjih bodo stroški odprave znašali najmanj 400 tisoč dinarjev.

D. ŠTERBENK


 


 

eXTReMe Tracker