Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Ali naj prevajamo Kugyjevo knjigo o Triglavu


Opomba: Zapis v Jutru je vnesel polemiko, ki pa se ni odrazila v javnosti, ampak v ozkih krogih, ki so tedaj odločali. V te »zadeve« je bila do neke mere vpletena in vpeta Mira Marko Debelak, ki je pripravljala Triglavski zbornik in obenem prevajala Kugyjeva dela. Več utemeljitev o tem preberete v knjigi Strmine njunega življenja / Plezalna naveza Mira Marko - Debelak - Edo Deržaj, Zbirka Pomembne osebnosti slovenskega športa OKS-SOA 2000, Tone Strojin

sobota, 5. marec 1938, ob 05:28, Boris Štupar, ogledov: 1567

Jutro (1931), Kulturni pregled - Dr. Jože Rus: K vprašanju prevodov

Gospod urednik dne 25. pr. m. ste napisali docela umestno opazko o tem, kdaj so nam potrebni prevodi. Strinjam se z Vami, da nam morajo biti dobrodošli prevodi znamenitih del o svetovni zgodovini, angleški zgodovini, francoski revoluciji itd., ker nam teh snovi tako dobro ne bi mogel prikazati noben domač strokovnjak. Dobro tudi pravite, da nam v prevodu ni potrebna prav vsaka in vsakršno stvar, še manj pa koristna, in da moramo biti Slovenci zastran gmotnih interesov našega knjižnega kupca, kakor tudi iz razlogov splošnega napredka naše domače kulture pri izberi skrajno previdni.

Pred kratkim je izdal znani nemški alpinist iz Trsta. dr. Julius Kugy, svojo peto alpinistično knjigo: Fünf Jahrhunderte Triglav. Kugyjevim knjigam moramo sicer dajati vso čast in slavo. Saj vemo, da propaganda za naše kraje v tujini ne bi mogla biti nikoli niti približno tako uspešna, če bi jo vodili mi sami, kakor je sedaj, ko ji stoji na čelu tako odličen tujec. Te velike zasluge ne bomo Slovenci Kugyju nikoli pozabili. Vendar vsaka stvar ima svoje meje.
Ni dolgo, da smo brali v naših dnevnikih objavo neke naše založbe, da bo izdala to novo Kugyjevo knjigo v slovenskem prevodu. Nato se je oglasil še td. češ da nam naša sveta dolžnost do Triglava veleva, da Kugvjev »knjigo čimprej dostojno prevedemo v jezik triglavske domovine ter jo med knjigami, ki opisujejo našo slovensko domovino. Postavimo na prvo mesto.« Dovolite mi gospod urednik, da pokažem prav na tem perečem primeru, kdaj nam prevodi niso potrebni in kdaj so nam celo škodljivi.

Prvič je mnenje o preteklosti triglavskega imena, ki ga je napisal za Kugvjevo knjigo zgodovinar Ad Gstirner za nas nesprejemljivo, ker pogrešamo v njem temeljnih pojmov naše historične gramatike. Drugič je na mnogih mestih knjige skritih dokaj nemško nacionalnih bodic. Vendar ako pustimo vse to vnemar: po sredi prihajajo tu še pomisleki globoko načelne prirode.
Triglav Slovencem ni kak Mount Everest ali Mont Blanc, on je vendar objekt iz naše domače prirode. Zato imamo o njem mi sami povedati toliko zanimivega, da se ne sanja o tem nobenemu tujcu, pa naj si bo sam g. dr. Kugy. Pomislimo le, s kakšno genljivo pobožnostjo so negovali triglavsko ime naši predniki od Zoisa in Vodnika do Aljaža in Tume. In na vse to naj zdaj mi držimo križem roke in samo čakamo, kdaj bo kak tujec ponatisnil stare tuje spise o naši sveti gori ter nam milostno dovolil, njegovo knjigo prevesti z vsemi grobimi zmotami ter jo opremiti z istimi uvoženimi slikami.

Mar ni dovolj, da nam je opasal Triglav v vezani besed: najprej tujec? Ali ni v nas res že nikakršnega ponosa? Ali naj ostanemo tudi v tem primeru pohlevni in pognojni hlapci - prevajalci in kupci tujega blaga?
Naša izvirna alpinistična književnost ima za seboj že mnogo let in šteje zlasti o Triglavu lepo vrsto spisov, ki so razpotaknjeni po Plan. vestniku in drugod ter bi zaslužili, da se zberejo v eno knjigo in tako znova oživijo. Še večje je število živečih Slovencev od peresa, ki imajo o očaku Triglavu nabrane obilo snovi in komaj čakajo, da jo izpišejo in spravijo na beli dan. Nič ne de, če bo pri tem morda kaj trpela kvalitetna stran. Tu gre vendar za organsko rast naše domače kulture, ki ne sme poznati nikakršnih neprirodnih skokov. Tudi o Triglavu hočemo del, ki bodo imela v našem narodnem življenju globlji smisel, kakor ga more imeti nerodno, po slovensko preoblečena tuja misel.
Podpisani sem prizadeto založbo že opozoril. Ali kaj pomaga, ko je ta hitro napravila drug, še škodljivejši načrt. Rekla je: Najprej bomo izdali prevod Kugyjeve knjige, ker to je nujna zahteva naše javnosti (?), a potem pride na vrste originalno domače delo o Triglavu. Gospoda založniki, jaz dobro vem kam pes taco moli. V prevodu gledate ne samo udobnejše, temveč tudi donosnejše podjetje. In ker sem poučen, da se zdaj dela na prevodu s polno paro, moram tem potom proti temu odločno protestirati. Upreti se moram javno tudi zaradi tega, ker se kaže v tem predrzen napad na že tako šibko kupno moč našega književnega konsumenta v posebno jarki luči ...
Ugotavljam torej, da je nameravani prevod najnovejšega Kugyjevega dela Slovencem čisto nepotreben. Da, bil bi nam celo škodljiv, ker bi motil našo izvirno proizvodnjo in zavrl za delj časa uveljavljenje domačih pisateljev in umetnikov. Zamera gor, zamera dol. Temelji nase narodne časti in ponosa zahtevajo, da takšne načrte zatremo v kaleh in preprečimo njihovo ostvaritev.

O tako domačem, da ne rečem nacionalnem objektu, kakršen je Triglav, naj pridejo v slovenski knjigi do besede le naši pisatelji pa tudi domači umetniki in klišarne. Oni, ki so nasprotnega mnenja, naj se pa oglasijo prav tako javno kakor sem se jaz.

Dr. Jože Rus

Jutro, 5. marec 1938
 

Oznake: BIB
eXTReMe Tracker