Darko Mohar: Negrit je polotok med Puntom in Staro Baško na otoku Krku. Omejen je z zalivom Konobe na zahodu, dolinama Sus in Dokolovo na severu in zalivom Oprna na vzhodu. Najvišji vrh je 236 metrov visoka Valčela. Z ravni Črkote se proti morju spušča nekaj grap na koncu katerih so prelepe plaže, ponavadi dostopne samo z morja.
Področje ni planinsko obdelano, tu ne najdemo označenih planinskih poti, ki jih je drugače na otoku Krku za več sto kilometrov. Na polotok peljeta le dve kratki gozdni cesti in nekaj pastirskih steza, ki se hitro zgubijo v krasu. Edine osebe, ki se jih izven poletne (kamperske) sezone tu sreča. so lovci in pastirji.
Nasploh je hoja po jadranskih otokih potovanje skozi prostor in čas. Enako je na otoku Krku, kjer tudi Negrit ni izjema. Na rtu Tranjevo je opuščena stavba avstroogrskega svetilnika, žal v zelo slabem stanju zaradi lastniških odnosov. (Avstroogrskih svetilnikov je na na vzhodni obali Jadrana 49. Prvi je zgrajen 1811. leta v Savudriji. Ta na rtu Tranjevo je zgrajen 1874. leta.) Nekaj korakov od njega so ostanki romaničke cerkvice svetega Nikole (Miklavža) iz 13. stoletja, zaščitnika pomorščakov in ribarjev. Zato je cerkvic posvečenih temu svetniku na otoku Krku kar veliko. Nad zalivom Lišišnjak so malo znani ostanki svetilnika iz rimskih časov. Številne luknje okoli katerih je nametana rdeča zemlja so ostanki avstroogrskih rudnikov boksita. Na srečo ruda ni bila dovolj bogata in je bilo njeno izkoriščanje opuščeno preden so naredili večjo škodo. Na vseh hribčkih nad dolinama Sus in Dokolovo so ostanki ilirskih grobišč, stražarskih mest, na vrhu Veli Kaslir celo ostanki ilirskega gradu. Ostanki gradu iz istega obdobja so tudi na hribu Orlavica pred Staro Baško. Več kot štiri tisoč let je minilo od časov ko so bili zgrajeni ti objekti.
Še na nekaj je treba paziti pri hoji po otoku Krku. Kraška področja so od zdavnaj pašniki na katerih so posamezne parcele med sabo razdeljene s suhozidi, domačini jim pravijo gromače. Suhozidna tehnika je tod pripeljana na umetniško ravan. Razen gromač najdemo še števine druge objekte kot so mrgari, hramci, mošune, draški bunari in podobno, vse grajene v suhozidni tehniki. Ti so objekti namenjeni predvsem preživetju človeka in delu z ovcami. Prehod gromač ponavadi omogočajo vrata, ki so včasih tudi umetniško-tehnična ustvaritev. Včasih so namesto vrat nametane veje ki onemogočajo ovcam prehod. V drugih primerih pa ne najdemo prehoda, a gromača se lahko vleče več kilometrov. Hoditi po krčkih poteh in stezah pomeni zatorej zapreti za seboj vsa vrata, tudi če jih najdemo odprta in veje postaviti v enak položaj, kot so bile pred prehodom. Rušenje gromač je posebno težak greh, saj danes ni več toliko delovne sile na otoku, ki bi lahko za kakim nerodnežem popravljala škodo. Nasprotno početje bo povzročilo sovraštvo domačinov do pohodnikov in možen prepir.
Od konca februarja do konca aprila ovce dobijajo jagenjčke in to je tudi čas, ko ni treba hoditi blizu. Preplah, ki ga povzroči neznana oseba je lahko usoden za ovco in za mlado. Paša na tak ekstenziven način velja tod že več tisoč let.
Planinska skupina KPD Bazovica z Reke* vsako leto organizira izlet v manj znana območja otoka Krka. Izleti so izredno priljubljeni, udeležijo se jih planinci z različnih koncev Slovenije in reškega območja.
Letošnji pohod po Negritu je, enako kot izleti prejšnjih let prinesel kanček raziskovanja neznanega, drugačne razglede in nekaj hoje po (ne lahkem) brezpotju. Za varnost je skrbelo dovolj lastnih vodnikov, ki so svoje delo opravili brezhibno.
Darko Mohar
* deluje pod okriljem PD Snežnik Ilirska Bistrica (glej še: 17. zimski pohod na Viševico in Slovenski dom KPD Bazovica Reka, pa Skupina KPD Bazovica z Reke, tudi Občni zbor PD Snežnik ...