OPD Koper - Maruška Lenarčič: Na pobudo domačinov, brata in sestre Dine Sirotič in Gracijana Periča so se konec tedna zbrali
... prostovoljci Obalnega planinskega društva Koper, Gobarskega-mikološkega društva Koper in krajani (občasni) Abitantov ter počistili starodavno direktno pot od vasi do kolovoza, ki vodi v dolino potoka Malinske in naprej do drugih vasi.
Prelepa rekreacijska povezovalna pot, primerna tako za pohodnike kot kolesarje, konjenike …, daleč stran od vsakdanje mestne norišnice.
Prelep zimski sončni dan je bil več kot primeren za delo, ki so si ga udeleženci zastavili. Petintrideset prostovoljcev je z zanosom urejalo povsem zaraščeno in neprehodno pot: najprej so se morali z rezanjem prebiti skozi robido, nato je prišla na vrsto sečnja dreves, ki jih ni manjkalo na sami stezi, za tem pa je sledilo še natančno rezanje bogate podrasti in odstranjevanje kamenja. Ob tem pa niso pozabili na občudovanje suhih zidov – pravo mojstrsko delo prednikov. Žal jih je marsikje že dodobra načel zob časa. Nad stezo so vidne terase, kjer je nekoč rastla trta, zdaj pa so komaj prepoznavne. Tik pod vasjo so očistili tudi izvir, imenovan Vrujica, kamor so včasih vaščani hodili po vodo. Po šesturnem delu kar niso mogli verjeti povsem spremenjenemu videzu poti. Pri tem ne gre pozabiti gonilne sile, Alda Zubina, kot vodje, z nekaterimi svojimi »stalnimi sodelavci« (Rajko, Toni, Mom …), ki so akcijo odlično pripravili in bistveno pripomogli k uspešnemu delu vseh ostalih.
Hkrati je pet mladih potomcev domačinov s pomočjo stroja urejalo nekdanjo gozdno cesto od Abitantantov do Gradina, pot, ki so jo uporabljali pred mnogimi leti kot najkrajšo povezavo s svetom, šolarji pa dnevno prehodili.
Abitanti so slikovita, najbolj odročna vas v osrčju slovenske Istre, blizu hrvaške meje, na n.v. 417 m, kjer je bilo nekdaj naseljenih 21 družin s 150 prebivalci. Danes v vasi nihče stalno ne prebiva. A nekaj razseljenih domačinov oz. njihovih potomcev se z veseljem vrača k svojim koreninam. Obnavljajo domačije in tu preživljajo konce tednov in dopuste, upokojenci pa tu uživajo zaslužen mir tudi preko tedna ter se trudijo ohranjati stavbno dediščino, ki je neprecenljiva in vredna ogleda. Radi bi vas oživili in jo približali vsem, ki jih zanima istrska kulturna dediščina in naravne znamenitosti (mogočni hrast, po oceni gozdarjev star najmanj 400 let, spoznavanje gob in flore, izviri-vrujice ...). Med njimi sta tudi Gracijano in Dina. Zato ni čudno, da sta bila ob koncu akcije zadovoljna in ganjena nad prizadevno pomočjo prostovoljcev. Zato so se po odličnih bobičih in kozarcu domačega vina razšli rekoč, da je današnja akcija le eden izmed kamenčkov v mozaiku dolgoletnih prizadevanj za prepoznavnost njihove odročne, a prav zato še bolj privlačne vasi. Ne manjka pa jim tudi načrtov za prihodnost, saj pripravljajo vrsto prireditev še v tem letu.
Maruška Lenarčič
Foto Maruška Lenarčič in Zora Kozlovič