Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Večer, 02.06.1977

02.06.1977

 • Planinske postojanke
Od 27. maja je odprt dom Kokrškega odreda na Kališču (PD Kranj). Redno je že oskrbovana Kovinarska koča na Zasipski planini v Krmi (PD Javornik Koroška Bela). Od 1. junija naprej je redno odprta koča na Grohatu pod Raduho (PD Mežica), medtem ko je planinski dom na Kofcah (direktna telefonska zveza 064/50-304) (PD Planinac pri v. p. 1098 Kranj) odprt vsak petek od 17. ure do nedelje do 18. ure.

M. C.

• Po kozjaški transverzali
PD Mariborski tisk priredi v soboto, 4. junija, enodnevni izlet Dravograd-Košenjak-Oplotnica- Pernice-Muta. Odhod ob 5.30 z avtobusnega kolodvora. Hrana iz nahrbtnika. Vrnitev okrog 20. ure. Ob slabem vremenu izleta ne bo. Prijave sprejema vodnik Mirko Orzinek.
 

četrtek, 2. junij 1977, ob 10:00, Inko Bajde, ogledov: 1440

Večer - J. Vigele: Spremembe - na boljše in slabše - Inko Bajde: Deset dni v gorah; presenetljiva ugotovitev - M. Cilenšek: Planinske postojanke - Po kozjaški transverzali.

Spremembe - na bolje in slabše


TIK PRED IZIDOM JE DRUGA IZDAJA KNJIGE AVTORJA PROFESORJA PETRA FICKA Z NASLOVOM KAMNIŠKE
IN SAVINJSKE ALPE IN S PODNASLOVOM PLANINSKI VODNIK.


Prvič je knjiga izšla 1973. leta; založila jo je Planinska založba pri Planinski zvezi Slovenije, posvečena pa je bila 80-letnici zveze ter v spomin Franu Kocbeku, ustanovitelju savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva in piscu prvega slovenskega planinskega vodnika.
Urednik, lektor in hkrati najstrožji recenzent obeh izdaj je Milan Cilenšek, v dneh pred izidom druge izdaje s polnim naročajem vsakršnih korektur.
— Zaupajte nam dan izida!
"Pogodba z Mariborskim tiskom se glasi, da bo knjiga zunaj 28. junija ob 10. uri."
— Bo?
"Bo. Z avtorjem imava s tiskarno odlične odnose in tudi kakovost tiska bo na zavidljivi višini."
— Čemu druga izdaja?
"Prva je bila razprodana v dobrem poldrugem letu; če so jo slovenski planinci tako rekoč razgrabili, pomeni, da je bila potrebna. Izšla je v 3000 izvodih, druga izdaja pa bo štela tisočaka več naklade."
— So v drugi izdaji kakšne spremembe?
"Precej jih je glede na aktualnost. Prijetne in neprijetne. Med prve gre šteti opis novih planinskih poti, ki jih bodo planinci nedvomno veseli. Nadalje so v drugi  izdaji spremembe razmer v planinskih kočah. Gre namreč za dejstvo, da planinske postojanke usihajo in prehajajo v last gostinsko-turističnih organizacij, v popoln zakup zasebnikov ali celo v odkup. Namesto da gre za preporod planinstva, beležimo delno odmiranje prav na področju planinskih koč. Vzroke je treba iskati v pomanjkanju denarja... Druga izdaja posreduje podatke o vseh planinskih postojankah — v tej ali oni lasti, tako da bo gornik, ki si bo začrtal pot čez Kamniške in Savinjske Alpe, še vedno vedel, kje lahko spi."
— Kaj pa prizadene planinca, če stopi skozi vrata planinske koče, ki ni več v lasti planinskega društva?
"Najprej cena hrane in prenočišča, potem nima več prednosti pri obojem pred neplanincem, in tretjič — grdo ga bodo gledali, če bo po planinsko odprl nahrbtnik in pričel jesti s seboj prineseno hrano."

— Še naslednje novosti, prosim?

"Med prijetne gre šteti v drugo izdajo vnesene vse tiste poti, ki na terenu niso več označene, toda obstajajo; gozdarske delovne organizacije namreč krčijo gozdove za izgradnjo gorskih cest, ne obnavljajo ne markacij, ki so bile narisane na drevesa, ne smernih tabel, tako da planincu zmanjka poti in se znajde v negotovosti, kam kreniti, da bo prišel do zaželenega cilja."
— In neprijetna novost?
"Zemljevidi. V drugi izdaji jih ne bo več. V času med obema izdajama je namreč izšel zemljevid Kamniških in Savinjskih Alp, ki je popolnejši kot grebenske skice iz prve izdaje, zato je Planinska založba sklenila črtati jih. Ta zemljevid nima območij Storžiča in Dobrovelj, je pa v pripravi zemljevid Karavank, ki bo sicer zajel Storžič, medtem ko bodo Dobrovlje — žal — še dalje brez zemljevidne oznake."
— Torej osiromašenje knjige? "Tako je. Ne odobravam tega ukrepa založbe, Peter Ficko pa ga celo ostro obsoja."
— Pisanje in urejanje takšnega priročnika je vsekakor hudo odgovorno delo?
"Tisti, ki se loti takšnega pisanja, mora imeti snov v malem prstu; tisti, ki delo ureja, pa mora poznati vsaj polovico vsega, sicer delu ne bo kos. Šestkrat sem prebral prvo izdajo, ko je bila pred izidom, drugo doslej trikrat. Ob stolpcih, ki jih dobivam iz tiskarne, me čaka še trikratno branje..."
— Kaj veste o ceni?
"Izvod prve izdaje je veljal 75 dinarjev, za izvod druge izdaje domnevam, da se bo sukala cena med 100 in 130 dinarji. Bila bi višja, če bi v knjigi ostali zemljevidi."
— In ko bo knjiga 28. junija ob 10. uri zunaj, bo konec vašega dela?
"Sploh ne. S Petrom Fickom sva že določena za novo nalogo: pričela bova ustvarjati vodnik po severovzhodni Sloveniji, ki ga doslej sploh še nismo imeli. Velik zalogaj bo to spričo tega hudo heterogenega zemljepisnega pojma, od Dravograda do Hodoša v Prekmurju naju bo vodila pot, vključno s Pohorjem, Kozjakom, Halozami, Donačko goro, Macljem... Delo naj bi sklenila do konca decembra prihodnjega leta..."

J. VIGELE

Deset dni v gorah


TAURUS '77: ODPRAVA BO KRENILA NA POT 30. JULIJA


Priprave na drugo mariborsko alpinistično odpravo TAURUS '77, ki je ob 15-letnici svojega delovanja letos organizira alpinistični odsek PD TAM Maribor, so v vsem razmahu.
O pripravah na odpravo smo se pogovarjali z njenim vodjem Davorinom Ppdrepškom: "Odprava, ki bo krenila na več kot 2000 km (v eno smer) dolgo pot z osebnimi avtomobili in kombijem tovarne avtomobilov in motorjev, se prične 30. julija in bo predvidoma končana 20. avgusta. Štela bo 18 članov 15 alpinistov, zdravnika, Šoferja kombija in novinarja. Pokroviteljstvo nad odpravo je prevzela tovarna avtomobilov in motorjev Maribor. Njen cilj je jugozahodna dolina Torosan Dag, ki je najbolj oddaljena in nedostopna skupina. Ponaša se z markantnim in vitkim vrhom Vay-vay Dag (3563 m), ki ga je leta 1968 osvojila Queen's University Belfast Expedition. Malo je alpinistov, ki zahajajo v to dolino, zato je v njej še veliko deviških sten pa tudi neosvojenih vrhov. Za dostop v dolino si je mariborska odprava izbrala pot skozi vas Karasanti — bazni ta-or pa nameravajo postaviti na platoju ob jezeru Karagol."

PROGRAM ODPRAVE
Namen odprave je predvsem okrepiti organizacijsko dejavnost odseka, člane pripraviti za večje in zahtevnejše alpinistične podvige ter jih seznaniti z delom in življenjem v razmerah, ki se bistveno razlikujejo od vsakdanjih sobotnih in nedeljskih plezalnih tur. Čeprav ima odprava na voljo zgolj deset delovnih dni v gorah — ves preostali čas namreč odpade za potovanje, bodo poskušali kartografsko obdelati čim večji del gorstva, se lotiti prvenstvenih vzponov in pristopov na še neimenovane vrhove, navezati stike s turško planinsko organizacijo ter v dogovoru z inštitutom biologije univerze v Ljubljani zbrati kar se da veliko primerkov flore. Program je res obsežen, toda če bo vse po sreči, ga bodo brez dvoma tudi izpolnili.

SREDSTVA
Stroški odprave bodo znašali kar 18.500 dinarjev. Davorin Podrepšek: "Večji del denarja bo še treba zbrati. Poleg denarja, ki naj bi ga dobili od TTKS Maribora, delovnih kolektivov in družbenih organizacij ter lastnega deleža, se bomo lotili še izdaje biltena (po vrnitvi odprave, ki bo v celoti predstavil njeno delo), prodaje značk odprave ter spominskih razglednic, ki jih bomo, opremljene z žigom odprave in podpisi udeležencev, poslali s Taurusa. Izdelali smo 3000 značk — bronastih, srebrnih in zlatih. Cena ene značke bo 150 dinarjev, medtem ko bomo za razglednice pobirali prispevke v višini 200 dinarjev. Tisti, ki bi se radi za spomin na odpravo oskrbeli z značkami in razglednicami, pa so iz oddaljenejših krajev in ne bodo imeli možnosti plačati prispevka pri poverjenikih, lahko denar nakažejo na žiro račun PD TAM Maribor, številka 5/800 - 678-80394, s tem da pripišejo namen plačila."

INKO BAJDE


• Presenetljiva ugotovitev
Kartografska služba Pakistana, k se je lotila novih meritev najvišjih vrhov Karakoruma, je zabeležila presenetljiv podatek. K 2 ali s pravim imenom Čogori je visok 8760 m in ne 8611 m, kot je to veljalo doslej. Razlika je precejšnja, vendar ne tolikšna, da bi ogrozila "streho sveta", 8848 m visoki Mont Everest. Čogori torej še vedno ostaja druga najvišja gora na zemeljski obli.

I. B.




 







 

eXTReMe Tracker