Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Gore in Ljudje 19.05.1977

19.05.1977

Koroški planinci na Peco
V okviru sklepa planinske zveze Slovenije, da slovenski planinci ob Titovih jubilejih obiščejo 20 planinskih vrhov, se bodo planinci iz Mežiške doline v soboto povzpeli na Peco in na njej organizirali proslavo.
29. maja pa bodo planinci iz Mežiške doline obiskali Bleščečo planino v zamejski Koroški.

S. F.

Izlet po kozjaški poti
Planinsko društvo Maribor matica priredi v nedeljo, 22. maja izlet po kozjaški poti na Podlipje in k Jerneju. Odhod bo ob 5.30. z avtobusom do Zgornje Vižinge, povratek pa ob 19. uri. Hoje bo sedem do osem ur, vsi izletniki pa potrebujejo obmejna dovoljenja. Vodila jih bo S. Škerjančeva.


Obvestilo
Planinsko društvo Maribor matica obvešča planice, da bodo v soboto, 21. maja, zasedena vsa prenočišča v koči na Žavcarjevem vrhu.




 

 


četrtek, 19. maj 1977, ob 09:00, Inko Bajde, ogledov: 1595

Večer, Gore in ljudje - L.C.: 85 vrhov za Titovih 85 let - V.Horvat: Spoin na Jožka še živi - Dušan Vodeb: Prvi v Sloveniji - Inko Bajde: 10.000 vzponov - S.F.:Koroški planinci na Peco - Izlet po kozjaški poti - Obvestilo.

Jugoslovanski planinci bodo počastili jubileja tovariša Tita

85 vrhov za Titovih 85 let


V NEDELJO PLANINSKI ZBOR TUDI NA DONAČKI GORI - PD PTUJ ORGANIZIRA PREVOZ Z IZREDNIMI AVTOBUSI


Tudi jugoslovanski planinci bodo proslavili visoka jubileja, ki jih narodi in narodnosti Jugoslavije letos slavijo — 40. obletnico Titovega dela na čelu komunistične partije Jugoslavije in njegov 85. rojstni dan. 22. maja se bodo člani planinskih organizacij odpravili na 85 planinskih vrhov Jugoslavije.
Člani planinskih društev iz Kidričevega, Majšperka, Poljčan, Ptuja, Rogaške Slatine in Rogatca se bodo zbrali na Donački gori s pohodi iz vseh dostopnih smeri. Ob pol enajstih dopoldne se bo začel slavnostni pohod na prireditveni prostor na jasi tik pod vrhom. Ob 11. uri se bodo tako pridružili planincem vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, ki bodo na 85 vrhovih združeno pozdravili jubileje tovariša Tita; le ta se zanima tudi za planinsko in alpinistično dejavnost, saj je bil že nekajkrat pokrovitelj himalajskih odprav in drugih vzponov jugoslovanskih alpinistov.
Po pozdravu bodo planinci šestih društev na Donački gori nadaljevali svečanost z bogatim kulturnim programom. Pripravila ga bodo vsa sodelujoča društva.
Za skupno planinsko proslavo se prijavljajo tudi člani drugih društev. Pripravili so tudi dve jubilejni spominski štafeti in značke.
Da bi se slavja lahko udeležilo čimveč planincev in tudi drugih občanov, bo planinsko društvo Ptuj organiziralo več izrednih avtobusov, s katerimi bodo vsi pravočasno prispeli na kraj slavja. Za vodstvo bo poskrbljeno, osnovna prehrana pa bo iz nahrbtnika. Razpored prevozov in postajališč za avtobuse bo objavil radio Ptuj, v oglasnem okencu v Krempljevi ulici pa bodo objavljeni tudi dostopi za osebna vozila.

L. C.


Spomin na Jožka še živi Te dni mineva 20 let, odkar je v prometni nesreči pri Klopcah tragično preminil 26. letni Jožko Frangež, eden od najaktivnejših članov planinskega društva Slovenska Bistrica. Prav v času njegovega delovanja in predsednikovanja je društvo doživljajo največji vzpon, ne le v množičnosti, ampak tudi v doseženih rezultatih.
Osvojil je številne slovenske vrhove, med njimi triglavsko steno, Jalovec, Zupanovo smer v Kogu, bil pa je tudi član republiške komisije za planinstvo. Praznine, ki je nastala po njegovi smrti, njegovi tovariši še tudi danes niso preboleli.

V. HORVAT


40. obletnica alpinističnega odseka v Mariboru

Prvi v Sloveniji


TO SOBOTO BO V KOČI NA ŽAVCARJEVEM VRHU SVOJEVRSTNA PLANINSKA SVEČANOST. ZBRALI SE BODO PREŽIVELI PLANINCI IN PROSLAVILI 40. OBLETNICO USTANOVITVE ALPINISTIČNEGA ODSEKA PRI TEDANJEM SPD V MARIBORU.


Po tragičnem dogodku, ko sta se 25. julija 1936 v severni triglavski steni smrtno ponesrečila znana mariborska športnika Savo Domicelj in Egon Lettner, je takrat še peščica mariborskih plezalcev uvidela nujnost ustanoviti alpinistični odsek. Zanimanje za alpinizem se je med mariborskimi mladimi športniki, predvsem smučarji in gozdovniki, zelo povečalo. Potreben je bil odsek, ki bi to mladino združil in ji s potrebno organiziranostjo pomagal do lažjega in varnejšega pristopa v hribe in v alpinizem.
Ustanovi občni zbor novega alpinističnega odseka je bil 30. avgusta 1937, njegov prvi načelnik je bil Mirko Lorger, v ožjem vodstvu odseka pa so bili še Miran Cizelj Dušan Vodeb, Marjan Kožuh in Dušan Furlan. Ob ustanovitvi je mariborski AO štel 11 članov in pripravnikov, do vojne pa se je to število povečalo na 25.
Planinsko društvo v Mariboru se lahko ponaša s tem, da je bil pri njem ustanovljen prvi alpinistični odsek v Sloveniji, pripisati velja pa obema tudi prve začetke alpinističnih taborov. Tak način alpinističnega udejstvovanja ni samo značilen za delo mariborskih alpinistov, ampak je bil to prvi primer v organiziranem alpinističnem delu pri nas. Do vojne so bili trije letni tabori (vsi v Martuljku) in zimski tabor v koči na Gozdu pod Prisojnikom.
Mariborski alpinizem je s svojim organiziranim, sistematičnim alpinističnim delom takrat prav gotovo prednjačil pred podobnimi organizacijami na Slovenskem.
Ko je leta 1946 mariborski alpinistični odsek obnovil delo, so od nekdanjega odseka ostali le še trije. To soboto se bodo nekdanji člani znova zbrali. Iz Trsta bo prišel Dušan Furlan, z Dunaja Marjan Kožuh, iz Beograda dr. Mirko Černič in Silvo Dornik, iz Novega mesta dr. Zlatko Marin, z Raven Maks Dolinšek, iz Ljubljane Srečko Škofič, dr. Vaško Škapin, dr. Marjan Žagar, Franci Prajs in Miha Rigl, iz Maribora pa se bodo srečanja udeležili dr. Tine Lah, Rajko Sikošek, Rado Lebar in Dušan Vodeb.

V. D.

V Sloveniji je registriranih že 46 alpinističnih odsekov, zato je bila knjižnica v domu planinske zveze Slovenije popolnoma zasedena, ko so se načelniki alpinističnih odsekov in sekcij 13. maja udeležili zbora v Ljubljani.
Načelnik komisije za alpinizem Tone Sazonov je poročal o delu komisije in opozoril na veliko še nerešenih vprašanj — eno izmed nalog bodoče komisije za alpinizem. Razumljiva posledica amaterskega dela so težave v administrativni dejavnosti (obveščanje in dokumentacija). V bodoče se bo treba tega dela lotiti prizadevneje; to je edini izhod, ker si profesionalnih moči ne morejo privoščiti. Tisoč registriranih alpinistov, ki so v letu 1976 opravili več kot 10.000 vzponov in prestopov, sta toliko bolj presenetljivi številki, ker jih v tako kratkem času ne bi pričakovali.
Iz klasifikacije dosežkov posameznih alpinistov v lanskem letu je razvidno, da razpolagamo kar z 11 kandidati, ki z zbranimi točkami ustrezajo nazivu alpinista mednarodnega razreda.
Predsednik PZS dr. Miha Potočnik se je v diskusiji lotil problematike gorskih nesreč. Njim je zbor posvetil posebno pozornost. Dejstvo je, in s tem so se strinjali tudi vsi člani zbora, da naš tisk o nesrečah poroča preveč senzacionalistično, nemalokrat pa, če odmislimo površnost, tudi neobjektivno . Nesreče so posledica spletov najrazličnejših okoliščin, temu primeren je tudi čas njihove analize, kateremu običajno odmerjamo premalo pozornosti, nezrele ugotovitve pa sporočamo javnosti. Takšno poročanje več škodi kot koristi. Alpinistični odseki in alpinistične sekcije so predlagali kar 27 aktivnih alpinistov, ki naj bi sestavljali novo komisijo za alpinizem pri planinski zvezi Slovenije, na prihodnjem sestanku pa bodo izvolili tudi novega načelnika.

I. Bajde








 

eXTReMe Tracker