Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Večer, 07.04.1977

07.04.1977

Inštruktorski tečaj
Na predlog načelnikov koroških in štajerskih odsekov, ki so ga izoblikovali na posvetu januarja letos v Mariboru, je komisija za alpinizem pri PZS v Ljubljani sklenila, da s pomočjo odsekov organizira inštruktorski tečaj za alpiniste koroškoštajerske regije. Tečaj, ki bo na Grohatu pod Raduho od 11. do 13. marca, bo vodil Peter Janežič-Petrač. Zbor tečajnikov bo 11. marca zvečer na postojanki
Grohot. Tečaj je obvezen za vse načelnike AO oziroma njihove namestnike, saj se bodo ob tej priložnosti dogovorili tudi o prihodnjih skupnih akcijah in taborih v letošnjem letu, za katere so
se odločili že na sestanku v Mariboru.

I. B.


Letna konferenca PD Maribor matica
V torek, 12. aprila, bo ob 19. uri v predavalnici visoke tehniške šole v Smetanovi ulici redna letna konferenca PD Maribor matica. Za uvod bosta Tone Korošec in Mirko Šoštarič predvajala sto izbranih planinskih motivov.

Za 1. maj na Hvar
PD Železničar Maribor priredi od 27. aprila do 3. maja prvomajski izlet na Hvar. Bivanje v hotelu Sirena (kategorije B, plavalni bazen), vmes avtobusni izlet po otoku Hvaru. Odhod 27. aprila ob 18. uri, povratek 3. maja ob 8.55. Prijave do zasedbe vagona v društveni pisarni, Valvasorjeva 19, vsak . četrtek od 17. do 19. ure. Vodil bo Franc Plohl.

V Visoke in Nizke Tatre
PD Železničar Maribor priredi od 18. do 24. julija izlet v Rohače na Slovaškem ter v Visoke in Nizke Tatre. Spotoma ogled Budimpešte in Dunaja. Prijave do zasedbe avtobusa v društveni pisarni, Valvasorjeva 19, vsak četrtek od 17. do 19. ure. Vodil bo Franc Plohl.




 

četrtek, 7. april 1977, ob 07:00, Inko Bajde, ogledov: 1126

Večer - Inko Bajde: Vse manj denarja; Zimski vzponi v Raduhi; Everest *79; Inštruktorski tečaj - Drugo: Letna konferenca PD Maribor matica; Za 1. maj na Hvar; V Visoke in Nizke Tatre.

Vse manj denarja

Gorska reševalna postaja Maribor je imela svoj redni letni občni zbor, na katerem so člani pregledali svojo dejavnost v minulem obdobju in se pogovorili o nalogah, ki jih prednje postavlja letošnje leto.
Pogled v prihodnost mariborske GRS, z njo vred pa tudi mariborskih planinskih društev, je dokaj klavrn. Ne zato, ker manjka poleta in delavnosti njihovih članov, marveč preprosto zato, ker so dotacije za dejavnost omenjenih društev iz leta v leto manjše. Mariborska telesnokulturna skupnost namreč ne razume (ali noče razumeti), da je alpinizem — z vsemi svojimi vejami — postal enakopraven vrhunskemu (kvalitetnemu) športu, zlasti še, odkar je najvišji organ za telesno kulturo v Beogradu uradno sprejel predlog kategorizacije. Niso redke občine v Sloveniji, katerih TKS zadovoljivo rešuje novi način financiranja planinske dejavnosti, medtem ko v Mariboru še vedno spimo. Za sedaj še neuraden, čeprav jasen namig mariborske TKS, da želi letošnje dotacije planinskih društvom in GRS še zmanjšati (podobno, kot so to storili lani, vendar brez zadovoljivega pojasnila), je že kar osupljiv. Pojasnili so, da se morajo društva ponovno registrirati. Doslej podobnih vprašanj nihče ni postavljal, saj je bilo jasno, da društva, ki delujejo že deset, nekatera tudi čez dvajset let ne morejo čez noč usahniti.
Pri mariborski GRS — vanjo so vključene podskupine Slovenj Gradec, Zreče, Lovrenc na Pohorju in Slovenska Bistrica — je skupno registriranih 82 reševalcev. Od tega trije reševalci inštruktorji, enajst članov GRS, dva pripravnika, dva zdravnika sodelavca in 64 reševalcev (smučarskih sodelavcev).
GRS Maribor vrsto let uspešno vodi njen načelnik Lojze Kraigher. Poleg stalnega dežurstva na pohorskih smučiščih v času zimske sezone velja omeniti predvsem vzgojno delo in izpopolnjevanje v reševanju v stenah ter v reševanju na nadelanih planinskih poteh, kar je osnovna in glavna naloga vsake GRS. Predavanja in izpiti iz prve pomoči, zimski tečaj na Krvavcu, skupna reševalna vaja s člani avstrijske GRS, sodelovanje članov na prvi mariborski alpinistični odpravi v Kavkaz, sodelovanje na sindikalnih smučarskih prvenstvih, nadelava poti do plezalnega vrtca na pohorskih skalicah — vse to so le utrinki iz lanskoletnega obsežnega programa postaje. V letu 1976 je na območju pohorske vzpenjače (v času smuke) 42 reševalcev opravilo kar 341 dežurstev.
Brez dvoma dejavnost, vredna vse pozornosti, in ne samo to, tudi širše družbene podpore! Tudi občutek varnosti in sproščenosti na gorskih poteh bo tako mnogo
večji. Verjemite!

INKO BAJDE

Zimski vzponi v Raduhi

Že zadnjič smo poročali o vzponih in prvenstvenih smereh, ki so jih slovenski alpinisti opravili v letošnji nič kaj prijazni zimski sezoni. Da bi bila slika popolnejša, so koroški alpinisti poslali še naslednje sporočilo:
13. marca je trojna naveza Irena Komprej (alpinistična sekcija Prevalje), Franc Pušnik in Stanko Mihev (oba AO Ravne) opravila prvi zimski vzpon po "popoldanski" smeri v Veliki Raduhi (ocena III — V + ). Za vzpon, ki je hkrati prva ponovitev smeri nasploh, so potrebovali šest ur. Teden dni kasneje sta ravenska alpinista Rok in Stanko Kolar preplezala še Kovačevo smer v Mali Raduhi (ocena VI; pet ur), medtem ko je naveza Irena—Vanč Komprej in Franc Pušnik zmogla "direktno" smer v Veliki Raduhi.
20. marca, torej tik pred iztekom koledarske zime, so se koroški alpinisti lotili še osrednje grape v Veliki Raduhi. Prvi zimski vzpon v tej smeri (ocena III — IV+ ) je trajal šest ur, opravili pa so ga Majda in Irena Komprej (SAS Prevalje) ter Engelbert Vravnik in Franc Pušnik (AO Ravne).

I. B.

Bukovnikova domačija pod Raduho

Everest *79

Med obsežne in zahtevne priprave na prihodnjo, doslej največjo jugoslovansko himalajsko alpinistično odpravo Everest '79 sodi tudi izbira moštva.
Tričlanski odbor (Franci Savenc, Zvone Korenčan in Roman Robas), ki mu je komisija za odprave v tuja gorstva PZS zaupala nalogo, da pripravi merila za izbor kandidatov prve selekcije Everest '79, je izdelal naslednji predlog: staž alpinističnega delovanja članov odprave mora biti najmanj pet let. Kandidati morajo imeti vsaj 100 vzponov, od tega 30 zimskih in vsaj pet od njih na višine čez 4000 m. V zadnjih treh letih morajo prijavljeni imeti skupno 40 ali več vzponov, biti redno zaposleni ali redni študentje in sposobni za služenje kadrovskega roka v JLA. Izmed 72 prijavljencev, o katerih smo že pisali, jih te pogoje izpolnjuje le 34. O kriterijih je na seji razpravljala tudi komisija za alpinizem PZS.
 

INKO BAJDE

 




 

eXTReMe Tracker