Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Gore in ljudje 20.01.1977

20.01.1977

Pohod bratstva in enotnosti

Zveza planinsko-smučarske organizacije jugovzhodne Srbije iz Niša je poslala planinskim društvom prijazno vabilo na pohod od Vladičinega Hana do Vranja; na njem naj bi se planinci iz vse Jugoslavije spoznali in sprijateljili. S prijateljico, članico PD Viharnik iz Ljubljane, sva se odločili, da se bova pohoda udeležili
Ko sva prispeli do VI. Hana blizu Niša, je tamkaj kar mrgolelo rdečih dokolenk, modrih in rumenih vetrovk, majhnih, večjih in velikih nahrbtnikov. Tu sva slišali jezike vseh narodov Jugoslavije, čeprav sva — žal — ugotovili da sva bili iz Slovenije edini.
Po krajši slovesnosti, ki so jo tod pripravili, smo se odpravili na 25 kilometrov dolgo pot Razdelili smo se po četah in kaj hitro je bil led prebit Pogovarjali smo se o planinarjenju in vsak je rad povedal, da mu je Slovenija všeč. Utrujeni in blatni smo že v mraku prišli do vasi VIasovo, kjer smo prenočili.
Naslednjega dne nas je znova čakalo 25 kilometrov hoje po krajih, ki so me spominjali na Zasavske hribe in Pohorje. Prek razvalin Markovega kala smo po 50 kilometrih hoje prišli do Vranja. Z mnogimi planinci smo se med potjo spoprijateljili; obljubili smo si, da se bomo obiskovali in tako spoznavali še druge kraje, zlasti planinski svet Čeprav smo bili iz različnih krajev države, smo imeli vsi nekaj skupnega: planinci smo.

BRONIMIRA FELLE


Planinsko predavanje
V torek, 25. januarja, ob 19.30 bo v predavalnici visoke tehniške šole v Smetanovi ulici v Mariboru predaval Peter Janežič. Svoja gorniška doživetja na domačih in tujih planinskih poteh in v stenah je strnil pod naslovom V SVETU TIŠINE. 190 izbranih barvnih diapozitivov velikega formata bo poleg predavateljevega komentarja popestrila še glasbena spremljava.





 

četrtek, 20. januar 1977, ob 10:00, Inko Bajde, ogledov: 1534

Večer, Gore in ljudje - Uroš Zupančič: Plazovi so kruto orožje zim - G.J.: Vlečnica na Boču - Inko Bajde: Nagrade alpinistom; 19670 vponov 66.000 športnikov; 14 prvenstvenih vzponov - Bronimira Felle: Pohod bratstva in enotnosti - Planinsko predavanje.

Plazovi so kruto orožje zim

Plazovi, bela smrt, so sovražnik številka 1 vseh ljubiteljev in obiskovalcev zasneženih gora, smučarjev, planincev, plezalcev in alpinistov. Sprožijo se že na strminah nad 10 stopinj; posebno nevarna so travnata pobočja nad drevesno mejo (1800 m) do višine 2000 m, kjer snežne gmote teže zadržujejo skalni roglji.
Plazovi kruto in neusmiljeno uničujejo in gospodarijo v naših planinah (Kamniško—savinjskih Alpah, Dolomitih, Centralnih Alpah, v Kordiljerah, Andih, na Kavkazu, v Karpatih, Pamiru  Hindukušu in Himalaji, torej v gorah na vseh petih kontinentih.)
Plazovi, mokri in suhi, rušijo vse na svoji poti z vrhov in grebenov v dolino, neusmiljeno uničujejo gozdove, senike, hiše, osamljene vasi in naselja pod gorami in človeška življenja;  povzročajo ogromno materialno škodo.
Pri nas so bile največje lavinske nesreče 28, marca 1937 na Škarjevem robu pod Storžičem (devet smrtnih žrtev), 28. maja 1950 je v severovzhodni steni Jalovca, Hornovi smeri, neurje uničilo tri mlada življenja, od. 2. do 5. maja 1952 je v severni steni Špika, Dobonovi smeri, umrlo zaradi podhladitve pet gornikov, snežni plaz pod Mojstrovko na Slemenu je 24. marca 1968 ubil štiri smučarje. Tako bi lahko naštevali še in še.
Podatki naše gorske reševalne službe jasno nakazujejo, da so najbolj nevarna območja za lavinske nesreče severna stena Storžiča, severno pobočje Brane, Boštjanca in Kotliči, Zelenica in Begunjščica, Jalovec, Žagarjev greben, Komna, Škarje pod Ojstrico, in tudi na Krvavcu in Mali ter Veliki planini je smrt pogostokrat terjala velik, mnogo prevelik krvni davek.
Plazovi so enako nevarni izkušenim smučarjem, plezalcem in alpinistom, še mnogo bolj pa neizkušenim, slabo opremljenim in tistim, ki jih podcenjujejo, ali precenjujejo svoje znanje in sposobnosti. Leta 1910 je postal žrtev snežne gmote tudi kralj gorskih vodnikov Aleksander Burgener.
Zato moramo biti v zasneženih in v led vkovanih gorah vedno skrajno previdni, poleg tega pa tudi dobri tovariši in nadvse požrtvovalni, nesebični, disciplinirani in vztrajni reševalci.
Krvni davek plazov, ledenega mraza, potuhnjenih megel in ujm je že do sedaj mnogo prevelik, zato bodimo v zasneženem gorskem svetu skrajno previdni!

UROŠ ZUPANČIČ

Poljčane

Vlečnica na Boču

Planinsko društvo Poljčane je s polno optimizma stopilo v novo leto. Predsednik Jože Težak je povedal, da so lanski program v celoti izpeljali. Poljčanskini planincem pa gre zasluga, da postaja Boč čedalje bolj privlačen tudi za širše področje. Rekreativni turizem dobiva na njem vse trdnejši domicil.
Avtomobilsko cesto, sicer makadamsko, so speljali prav do koče, ki dobiva iz leta v leto mikavnejši videz. Kaj verjetno je, da bodo poljčanski planinci letos odpravili še zadnje posledice potresa. Spodnje, predvsem gostinske prostore so že primerno adaptirali, sedaj jih čaka popravilo sob v nadstropju. Za obnovo bo treba odšteti precej denarja, računajo, da jim bo, kot pravi tov. Težak, »finančna konstrukcija" uspela in bodo sobe že letos nared.
Poljčanski planinci imajo v svojih vrstah nad 600 članov, ki si vsi brez izjeme po svojih močeh prizadevajo, da bi prispevali k popularizaciji ..svojega" Boča. Ne zanemarjajo tudi programa, ki jih vodi v naše planine po ožji in širši domovini. Mesečno so opravili vsaj po en tak izlet, mladi po svojem programu in starejši po svojem. Tudi letos ne bo zmanjkalo dela.
Pomembno delovno zmago so poljčanski planinci dosegli v nedeljo. V neposredni bližini koče je začela obratovati 300-metrska vlečnica, pridobitev za smučarje. Veljala je okrog 40.000 dinarjev in so jo planinci postavili z lastnimi sredstvi in s prostovoljnim delom. Prvo nedeljo so lahko smučarji novo vlečnico uporabljali brezplačno.

G. J.

Nagrade alpinistom
Konec januarja letos bo zasedala v dvorani socialnega zavarovanja na Miklošičevi cesti v Ljubljani komisija za alpinizem pri planinski zvezi Slovenije. Komisija bo tudi letos podelila nagrade in priznanja najuspešnejšim alpinistom za izredne vzpone tako doma kakor v tujini, pa tudi najboljšim navezam za uspehe v pretekli plezalni sezoni. Za podelitev nagrad in priznanj so imenovali posebno komisijo, ki jo sestavljajo Bojan Pollak, Matevž Suhač, Zvone Korenčan, Stane Belak, Janez Volkar in Tone Sazonov in bo pregledala vse predloge alpinističnih odsekov in sekcij. Komisija bo tudi izpopolnila sistem ocenjevanja dosežkov in kategorizacije alpinističnih dosežkov. Do sedaj je precej alpinistov na visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani dobilo status vrhunskega športnika.
Janez Belak bo vodil pogovore s predstavniki C.A.I. — sekcije Bregamo iz Italije, ki so na prejšnji seji komisije v lanskem decembru predlagali sodelovanje med slovenskimi in italijanskimi alpinisti, predvsem na področju turnega smučanja.

INKO BAJDE

Sovjetska zveza

19670 vzponov 66.000 športnikov

Toliko vzponov vseh težavnostnih stopenj je opravilo 66.000 športnikov, ki so prebivali v sovjetskih alpinističnih taborih v letih od 1972 do 1976. Ta podatek je navedel na plenumu sovjeta federacije alpinizma ZSSR predsednik Kiril Kuzmu. V tem obdobju so sovjetski alpinisti okrepili tudi stike z alpinizmom v drugih državah po mednarodni zvezi UIAA, kamor sodijo komisija za varstvo v gorah, mednarodno tekmovanje v "skalolaštvu", dva mednarodna tabora v Pamiru in na Kavkazu, ki se ju je udeležilo okoli štiristo alpinistov iz štirinajstih držav, in zasedanje generalne skupščine UIAA v Tbilisiju.
Sovjetski alpinisti so se v velikem številu udeležili tudi taborov v Alpah, kjer so že redni gostje, obiskali pa so še ameriški kontinent

I. B.

Koroška

14 prvenstvenih vzponov
Člani alpinističnega odseka na Ravnah na Koroškem in njegove sekcije na Prevaljah so v preteklem letu preplezali kar 400 smeri različnih težavnostnih stopenj, kjer je sodelovalo tudi veliko mladih alpinistov in pripravnikov, starih manj kot 20 let S tem se kaže tudi uspešnost celoletne alpinistične vzgoje.
Med uspehi v lanskem letu velja omeniti 14 prvenstvenih vzponov, prvih in drugih ponovitev malo plezanih smeri in več kot 80 vzponov v plezalnih vrtcih.
Ob lanskem prvem maju so organizirali tabor v Veliki Paklenici, junija na Okrešlju, mesec dni kasneje v Vratih in na Velikem Kleku, v avgustu pa osrednji tabor v Prokletijah, ki ga pripravljajo že nekaj let zapored. V primerjavi s prejšnjim je prineslo leto 1976 več težavnejših vzponov, precej več tudi najvišje težavnostne stopnje.

INKO BAJDE




 

eXTReMe Tracker