Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Gore in ljudje 07.10.1976

07.10.1976

 Nove postojanke

LEDINE POD SKUTO -Novo planinsko postojanko pod Skuto, ki jo gradi PD Kranj, so že zasteklili in izolirali ter na njej uredili pročelje. Računajo, da bo postojanka nared v prihodnjem letu.
LIPANCA NA POKLJUKI - Blejski planinci so odkupili planinsko kočo od kmetov in jo sedaj preurejajo. Ker pa jim je zmanjkalo denarja, so zaprosili za pomoč svoje člane.
LUBNIK NAD ŠKOFJO LOKO — Planinski dom na Lubniku so preimenovali v planinski dom Borisa Ziherla. Tako so sklenili škofjeloški planinci že letos spomladi, kmalu po smrti tega velikega misleca in  revolucionarja.
BLEGOŠ - Na Leskovški planini, 200 metrov pod vrhom Blegoša, že gradijo planinsko postojanko. Kočo gradi PD Škofja Loka, ki je v ta namen zbralo 600 tisoč dinarjev. Postojanko bodo zgradili na temeljih bivše pastirske staje.
JESENICE - Tamkajšnje planinsko društvo pripravlja te dni širši sestanek, na katerem se bodo pomenili o programu graditve prepotrebne koče pod Špičkom. V ta namen pripravljajo nabiralno akcijo, zabavno prireditev v ljubljanski športni dvorani Pavliha, že od vsega začetka pa delujejo v pripravljalnem odboru tudi slovenski planinci iz Št. Jakoba v Rožu. Koča pod Špičkom naj bi namreč bila skupna postojanka jeseniških in koroških planincev.

 M. C.


BOŽO JORDAN, podpredsednik planinskega društva Polzela, na slavnostni podelitvi častnih znakov za prehojeno Savinjsko in druge krožne in vezne poti, na Šmohorju, 3. oktobra 1976: "Gora ostane šola najvišje energije, vztrajnosti in hladnokrvnosti. Užitek je posledica napora. Zato gojimo in razvjamo čustvo do gora, da pokažemo naši sodobnosti, kako se razplameni vsa energija, ko se vzpnemo na goro. .."


Koče zapirajo
POŠTARSKO KOČO NA VRŠIČU (upravlja jo PD PTT Ljubljana) so zaprli 1. oktobra, ČEŠKO KOČO NA RAVNEH (PD Jezersko) pa 3. oktobra. Češka koča bo še naprej odprta ob sobotah in nedeljah, dokler ne bo zapadel sneg.
V nedeljo, 10. oktobra, bodo zaprli DOM NA PECI (PD Mežica) in KAMNIŠKO KOČO NA KMNIŠKEM SEDLU (PD Kamnik). V četrtek, 15. oktobra, bodo zaprli POSTOJANKO V. P. 1098 KRANJ NA ŠIJIKOFCAH. V nedeljo, 17. oktobra, bodo zaprli COJZOVO KOČO NA KOKRŠKEM SEDLU (PD Kamnik), v soboto, 30. oktobra, pa KOČO NA GROHOTU POD RADUHO PD Mežica). Koča na Grohotu bo poslej vso zimo odprta ob sobotah in nedeljah.


PD TAM MARIBOR priredi v soboto, 9. oktobra, IZLET V NEZNANO. Zbirališče ob 7.15 na glavnem kolodvoru. Hoje bo približno 2 uri. Na pikniku bomo pekli kostanje in čevapčiče ter jih zalivali s sladkim moštom. Povratek v Maribor ob 18. uri. Prijave v društveni pisarni in neposredno pred odhodom na neznani cilj.
P D IMPOL SLOVENSKA BISTRICA priredi v soboto, 16., in nedeljo, 17. oktobra, izlet na VRŠIČ, MOJSTROVKO ali PRISOJNIK in čez SLEME v TAMAR. Odhod posebnega avtobusa ob 430 z avtobusne postaje. Cena (prevoza in prenočišče) za člane 70, zanečlane 130 dinarjev. Prijave v trgovini Pohištvo v Slovenski Bistrici do 11. oktobra. Izlet bo ob vsakem vremenu. Vodila bo Anete Kocjan.
PD MARIBORSKI TISK priredi v nedeljo, 17. oktobra, IZLET V NEZNANO. Odhod ob 7. uri izpred tiskarne v Svetozarevski ulici in na Tržaški cesti. Povratek v Maribor ob 21. uri. Oprema primerna na vožnjo, ne pozabite kopalk! Prijave do zasedbe avtobusa pri Silvi Donko in Albini Pirker. Vodila bosta Silva Donko in Tone Potočnik.
PD MARIBOR-MATICA priredi v nedeljo, 14. novembra, IZLET V NEZNANO. Odhod z avtobusom ob 6. uri izpred hotela Slavija. Prijave in obvezno predplačilo 100 dinarjev (prevoz in planinsko kosilo) v društveni pisarni najkasneje do 21. oktobra, sicer vsak dan razen sobote od 9. do 12., ob sredah tudi od 16. do 18. ure. Hoje bo 5 ur. Vodil bo Matej Svetel.



 

četrtek, 7. oktober 1976, ob 10:00, Inko Bajde, ogledov: 1906

Večer, Gore in ljudje - Milan Cilenšek: Še bomo hodili v hribe; Nove postojanke - Inko Bajde: Na Karakorumu bo naša zastava - Rekli so - Koče zuapirajo - Izleti: PD TAM Maribor; PD IMPOL Slovenska Bistrica; PD Mariborski tisk; PD Maribor - matica

"Še bomo hodili v hribe!"


REPORTAŽNI ZAPIS Z NEDELJSKE SLOVESNOSTI SAVINJSKIH PLANINCEV
NA ŠMOHORJU


Slovesnost, ki je potekala v lepem, toda rahlo vetrovnem vremenu pri planinskem domu na Šmohorju je bila čisto planinska: skromna, toda zelo zelo prisrčna. K pristnemu planinskemu ozračju so prispevali svoje številni planinci, predvsem pa planinski krožek na osnovni šoli Primoža Trubarja v Laškem, ki je prikazal lep in domiselno sestavljen kulturni spored, seveda planinsko obarvan. Piko na i pa je zarisal Božo Jordan, ki je v barvitem govoru, polnem klenih planinskih misli in vedrega optimizma, razkril tudi tiste, ki po gorah uničujejo cvetje, kradejo žige in počenjajo druge stvari, nevredne planinca.
Po končani slovesnosti smo povprašali štiri planince, kaj menijo o Savinjski poti, kdaj in kako
so hodili po njej, kaj načrtujejo za prihodnost in kaj nasploh menijo o planinstvu.
KAREL REZEC: "NISMO LOVCI NA STAMPILJKE!"
"Napak bi bilo soditi, da smo planinci, ki hodimo po eni ali drugi transverzali, lovci na štampiljke. Želimo spoznavati naravo, želimo si zdrave sprostitve na svežem zraku - štampiljke in značke so povsem postranskega pomena," je dejal 50-letni Karel Rezec, član PD Žabukovica.
"Po Savinjski poti sem začel hoditi — v skupini smo bili štirje -1. maja letos, pot pa sem končal pred 14 dnevi prav tod, na mohorju. Kaj naj rečem kot planinec? Kar stoži se mi, ko vidim opuščene gorske kmetije. Že z vidika splošnega ljudskega odpora bi nam prišlo zelo prav, ko bi bile kmetije obljudene." Karel Rezec je že kot partizan prešel savinjske hribe. Sodeloval je pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline, se boril na Pohorju, na Kozjanskem in na Koroškem — vse do Borovelj. Zato še z večjo grenkobo hodi mimo hribovskih kmetij, ki so jih ljudje zapustili ...

ANGELA ROŽANC: "V HRIBIH SEM SE POMLADILA!"
Najstarejša planinka, ki je kdaj koli prehodila Savinjsko pot, je 65 letna Žalčanka Rožanc. Pot je prehodila v letošnjem letu.
"Šele pred dvema letoma sem pričela hoditi v hribe, in rečem lahko, da sem se v hribih pomladila. Na izlete nas hodi družba dvanajstih do štirinajstih planincev, samih odraslih mladeničev, starih petdeset do sedemdeset let. Ne ustrašimo se niti zimskih tur.
Rečem vam - povsod je lepo, prelepo! Zato bom še hodila v naše gore!"



SERGEJ PERBIL: "NA GORI OLJKI JE DEŽ PADAL ..."
Najmlajši "savinjski transverzalec"je Sergej Perbil "Štiri leta in devet mesecev!" je korajžno povedal svojo starost. Potem pa je stresal take, da smo se prav vsi smejali njegovi bujni otroški domišljiji. Denimo: "Ni lepo v hribih, ker je visoka trava." Ali pa: "Na Gori Oljki je dež padal." In pa, da hodi v hribe s teto Zinko in mamico, je povedal. Pa smo s pomočjo njegove mamice le zvedeli, da je bil že z dvema letoma na Gori Oljki, da se je na Kamniškem sedlu hudo ustrašil gorske nevihte, da ni smel pogledati v prepad ...
Ponosen je pokazal planinsko izkaznico, v kateri je bilo vse polno odtisov žigov: celotna Savinjska pot, Kamniško sedlo, Pohorje, Smrekovec, Uršlja gora, Nanos. Že kar zavidljiva bera za malo manj kot petletnega korenjaka.

BOŽO JORDAN: "GORAM BOM OSTAL ZVEST, DOKLER BOM ZMOGEL!"
Iz Velikih Blok na Notranjskem se je preselil v Savinjsko dolino Božo Jordan, kjer je kot diplomirani inženir fizike že dvanajst let predstojnik tehniške šole v Celju. Kar brž se je vključil tudi v planinsko življenje — najprej v Celju, zatem na Polzeli, kjer je sedaj podpredsednik planinskega društva.
Petinštiridesetletni Božo Jordan je eden pionirjev Savinjske poti. Tole je povedal: "Za takole stvar mora biti nekaj entuziastov: eni pot trasirajo in urejajo, drugi jo opisujejo. Vse to delo, pa še kup organizacijskih nalog, je treba uskladiti in povezati."
Za Božom Jordanom je res že precej planinstva: prehodil je Slovensko planinsko transverzalo, dvakrat Koroško transverzalo, dvakrat Zasavsko planinsko pot, Savinjske poti, ki jo je opisal in uredil dnevnik zanjo, menda ni treba omenjati posebej; Božo je imetnik zlate značke zimskih vzponov na Stol, dvakrat se je udeležil zimskega vzpona na Snežnik, pa zimskega vzpona na Porezen — in še in še. Kot inštruktor je sodeloval na le-tošnjem tečaju planinske zveze za mladinske vodnike. Torej zares odlična kombinacija: inženir -vzgojitelj -planinec!
"Dokler bom le zmogel, bom ostal goram zvest!" je pribil skromni, toda izredno sposobni človek iz vrst polzelskih planincev.
Seveda je še cela vrsta drugih planincev in prizadevnih društvenih delavcev, ki vsak po svoje skrbijo, da je na naših planinskih poteh vse tako, kot mora biti. Žal nam prostor ne dopušča, da bi jih predstavili več.

M. CILENŠEK

Na Karakorumu bo naša zastava


V TEM AZIJSKEM GORSTVU SE BO PREIZKUSILA TUDI JUGOSLOVANSKA ODPRAVA - PD TRŽIČ, KI BO KRENILA NA POT VERJETNO ŽE MAJA PRIHODNJE LETO



 

Kakor Himalaja tako je postal tudi Karakorum cilj mnogih odprav. Najvišji vrhovi skupine Karakorum so Chogori (8611 m), Gasherbrum II (8035 m), Broad Peak (8047 m) in Hidden Peak (8611 m). Karakorum je drugo najvišje gorstvo na svetu. Največjo vlogo pri osvajanju teh velikanov so imeli predvsem Amerikanci, Nemci, Italijani, Avstrijci in mednarodna odprava pod vodstvom G.O. Dvhrenfurtha.
Osvajanje najvišjih vrhov Karakoruma se je pričelo šele po drugi svetovni vojni,saj Pakistanci niso imeli veliko posluha za želje tujih alpinistov.
Kot smo izvedeli, bo tudi na Karakorumu zavihrala jugoslo-anska zastavica. Po velikih uspehih v Himalaji in skoraj vseh gorstvih sveta so se jugoslovanski oziroma slovenski alpinisti odločili naskočiti še Karakorum. Leta 1971 so se naši alpinisti že odpravili v to gorstvo. Kranjska odprava je načrtovala vzpon na 8047- m visoki Broad Peak, pa iz tega ni bilo nič, ker jim pakistanske oblasti niso izdale ustreznega dovoljenja. Šele pred letom ali dvema so Pakistanci pokazali nekaj več razumevanja za alpinistične odprave.
Organizator odprave, ki naj bi krenila na pot maja prihodnje leto, bo PD Tržič. S tem bo društvo proslavilo dva visoka jubileja: 70-letnico planinskega društva in 40 letnico alpinističnega odseka. Desetčlanska odprava, ki jo bo vodil Janez Lončar, v njej pa bodo sodelovali Janez Grohar, Filip Bence, Borut Bergant in Slavko Frantar (AO Tržič), Nejc Zaplotnik in Andrej Štremelj (AO Kranj), Matija Maležič in Franc Jeromen iz Ljubljane ter dva zdravnika -Damjan Meško in Igor Tekavčič, namerava naskočiti eno izmed sten ali grebenov v skupini Gasherbrum. Končno besedo o tem bo seveda imela pakistanska vlada. Program odprave predvideva potovanje s kamionom, vlakom in avtobusom. Stroški odprave bodo približno 450.000 dinarjev.

I.BAJDE





 

eXTReMe Tracker