Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Gore in ljudje 23.09.1976

23.09.1976

Pot prijateljstva

Pred štirimi i leti so tri sosednje planinske organizacije — avstrijska  planinska zveza (Oesterreichischer Alpenverein) -sekcija v Beljaku, italijanski alpinistični klub (Club Alpino Italiano) - sekcija v Gorici, in pa planinska zveza Slovenije odprle prvo mednarodno vezno planinsko pot. Namen takega sodelovanja je, da bi planinci vseh treh sosednjih dežel — seveda pa tudi drugi — spoznali te dežele in njihov gorski svet, poglobili prijateljstvo med prebivalstvom ob teh gorah in v njih ter gojili planinsko tovarištvo. In prav zaradi takega namena in značaja poti so pot imenovali Pot prijateljstva (Cime del famicizia, Wege der Freundschaft).
V vsaki državi so izbrali po deset vrhov. Kdor opravi izmed izbranih vzpone na pet vrhov v vsaki deželi — torej na skupno 15, prejme častni znak; za osvojtev vseh 30 vrhov pa prejme planinec častni znak in diplomo.

VRHOVI V POTI PRIJATELJSTVA
Planinske organizacije so izbrale tele vrhove v Pot prijateljstva:
- V SLOVENIJI: Grintovec (2558,m), Ojstrica (2349), Storžič (2132), Jalovec (2643), Bavški Grintovec (2344), Prisank (2547), Škrlatica (2738), Triglav (2863), Krn (2245) in Ratitovec (1672 m);
- V AVSTRIJI: Spitzegel -nad Ziljsko dolino (2118 m), Reisskofel - Ziljske Alpe (2371), Hochstadl - Lienški Dolomiti (2680), Petzeck - Šobrova skupina (3283), Grossglockner -Veliki Klek (3797), Sonnblick -Goldbergova skupina (3103), Saeuleck — Ankoglova skupina (3085), Hafner - Hafnerjeva skupina (3076), Koenigsstuhel -Noriške Alpe (2331), in Klomnock - Noriške Alpe (2326 m);
- V ITALIJI: Jof di Miezegnot
- Poldnašnja špica (2087 m), Jof di Montasio - Potiski Špik (2754), Jof Fuart - Viš (2666), Monte Canin - Kanin (2587), Creta Grauzaria - nad Belsko dolino - Val di Fella (2066), Monte Cavallo - nad Tabljo -Pontebbo (2234), Monte Zermula - zahodno od Crete Grauzarie (2145), Monte Coglians -Karnijske Alpe (2780), Creta Forata - Karnijske Alpe in Monte Peralba — Karnijske Alpe (2693 m).
Kot vse druge vezne in krožne planinske poti tudi Pot prijateljstva ni časovno omejena. Zanimivost poti je, da teče kar po treh vrhovih - po Kaninu, Cavallu in Cogliansu — državna meja. In ker je med vsemi tremi državami že dalj časa v veljavi ustrezen sporazum, lahko planinci neovirano načrtujejo poti na vrhove s katerekoli strani; seveda si morajo v ta namen oskrbeti potni list in pa dovoljenje za gibanje v stometrskem obmejnem pasu.

DNEVNIK POTI PRIJATELJSTVA
Vse tri planinske organizacije so izdale skupen dnevnik, in to v vseh treh jezikih. Dnevnik, ld obsega 72 strani, vsebuje prostor za vpis planinčevih osebnih podatkov, Kugyjevo misel o gorah, kratek namen poti, nato pa si slede opisi vseh 30 vrhov z ustreznimi dvobarvnimi grebenskimi preglednicami. Na koncu so natisnjeni poziv gornikom k varovanju narave, znamenja v sili, ter legenda posameznih topografskih znakov v knjižici.
Dnevnik je skrbno natisnila beljaška tiskarna Gitschthaler, žal pa je v njem nekaj napak; tako med drugim nekatere višinske oznake niso pravilne. Dnevnik lahko naročite na Planinski zvezi Slovenije, 61000 Ljubljana, Dvoržakova 9. Cena je 40 dinarjev.
"Tiste, ki prehodijo Pot prijateljstva, povezuje — ne glede na njihov stan, narodnost in jezik — mednarodno planinsko tovarištvo, ki naj se izraža v medsebojnem spoštovanju, pripravljenosti na pomoč in sodelovanju" - kot je natisnjeno v uvodu dnevnika.
V Sloveniji so pot odprli 6. avgusta 1972 na Prisanku, in doslej je 30 naših planincev doseglo vseh 30 vrhov, 50 planincev pa se je povzeplo na 15 vrhov Poti prijateljstva.

MILAN CILENŠEK


•Koče zapirajo
KOČO NA PLANINI RAZOR, ki jo upravlja PD Tolmin, so zaprli 15. septembra. STANIČEV DOM POD TRIGLAVOM (PD Javomik-Koroška Bela) in ZASAVSKO KOČO NA PREHODAVCIH (PD Radeče pri Zidanem mostu) so zaprli 19. septembra. DOMA PLANIKA POD TRIGLAVOM bodo zaprli v nedeljo, 26. septembra, TRŽAŠKO KOČO NA DOLIČU - obe postojanki upravlja PD Gorje pri Bledu — pa bodo zaprli v ponedeljek, 27. septembra.


PD TAM priredi v soboto, 25., in nedeljo, 26. septembra, izlet na PECO. Odhod z vlakom ob 5.20, povratek ob 17.04. Cena je 25 dinarjev. Prijave v društveni pisarni danes, v četrtek, od 17. do 19. ure, jutri pa še pri predsednikih planinskih skupin.
PD LENART priredi v nedeljo, 26. septembra, izlet na PECO. Odhod z osebnimi avtomobili ob 7. uri od Lenarta. Ob slabem vremenu bo izlet naslednjo nedeljo. Vodil bo Janez Zorko.
PD ŽELEZNIČAR MARIBOR priredi za sklep sezone v soboto, 2., in nedeljo, 3. oktobra, tradicionalni izlet V NEZNANO. Odhod z avtobusom ob 7. uri izpred Mariborskega dvora. Prijave danes in naslednji četrtek, 30. septembra, od 17. do 19. ure v društveni pisarni. Vodila bo Vida Heric.





 

 





 

četrtek, 23. september 1976, ob 10:00, Inko Bajde, ogledov: 1803

Večer, Gore in ljudje - Inko Bajde: Snežni panter - Milan Cilenšek: Planinske koče in poti - Pot prijateljstva; Zgodnji jesenski pozdrav - Iz planinskih društev(E.K. in F.J.): Maribor; Laško; Zabukovica - Izleti: PD TAM Maribor; PD Lenart; PD Železničar Maribor - Koče zapirajo.

" Snežni panter"


ODLIČNA SOVJETSKA ALPINISTKA LJUDMILA AGRANOVSKAJA - ČASTNA ČLANICA ALPINISTIČNEGA ODSEKA PD KOZJAK MARIBOR


Sovjetska zveza premore kar štiri sedemtisočake. Ti vrhovi visokega Pamirja so: Pik Komunizma (7495 m), Pik Pobeda (7439), Pik Lenin (7134) in Pik Korženevskaja (7105 m). Znani sovjetski alpinist Vladimir Raček je te pred desetimi leti predlagal njihovi federaciji alpinizma, da bi vsem, ki bi se povzpeli na vse štiri sedemtisočake Pamirja, podelili posebno priznanje. Tako se je porodila ideja o znački, ki ima sedaj popularno ime "snežni bars" ali po naše snežni panter.
Prvo značko in naslov snežnega barsa je dobil E. I. Ivanov, za njim K. K. Kuzmin, s številko 16 pa jo nosi prva alpinistka Ljudmila Agranovskaja. In prav ta Ljudmila je letos skupaj s svojim možem obiskala Jugoslavijo — kot udeleženka povratnega srečanja v okviru izmenjave prve mariborske alpinistične odprave v Kavkaz s sovjetskimi alpinisti. Oba, Ljudmila in njen mož Gera, sta smučarska trenerja, poleg tega pa odlična alpinista. Zalo ni čudno, če njuna 19-letna hčerka Olga hodi po stopinjah svojih staršev. V letošnjem poletju je Olga kot prva ženska prismučala z najvišjega vrha Kavkaza — Elbrusa. Pri tem podvigu ji je pomagal tudi oče, ki je nosil njene smuči vse do vrha. Sicer pa je Olga alpinistka tretje skupine.
Ženske ne smeš nikoli povprašati za leta, pravijo, zato tudi o Ljudmilinih namerno molčim. Z njo smo se srečali že v Kavkazu — skupaj z Juretom sta se trudila, da bi bilo naše bivanje v Sovjetski zvezi kar se da prijetno. Ljudmila je majhna, prikupna in izredno živahna ženska, ki se hitro in enostavno vključi v vsako družbo. Tudi njen mož s tega vidika za njo prav nič ne zaostaja. Z alpinizmom se Ljudmila ukvarja že 20 let in je kljub svojim letom še vedno v  odlični kondicijski pripravljenosti. V Kavkazu je opravila lepo število  težkih vzponov, med katerimi lahko zasledimo tudi prečenje vse Bezengijske stene, ki je v izredno težkih okoliščinah trajalo skoraj štirinajst dni. (Štirinajst dni garanja v vetru, snegu in ledu na višinah 4000 in 5000 m tudi za moškega niso mačje solze).
Prav zaradi njenih izrednih alpinističnih dosežkov smo alpinisti AO Kozjak na poslovilnem večeru s sovjetskimi alpinisti Ljudmilo sprejeli za častnega člana našega odseka ter ji ob tej priložnosti tudi podelili člansko značko AO Kozjak.
Gera Agranovski zaradi lega ni v senci popularnosti svoje žene, saj se z alpinizmom ukvarja že več kot 30 let in ima za seboj vrsto težkih in izjemnih alpinističnih podvigov. Pri "snežnem barsu" pa le ni imel sreče
— kar štirikrat se je odpravil proti vrhu Korženevskaje, edinemu sedemtisočaku, ki mu še manjka za dosego naslova in značke snežnega panterja, a ga je vreme vselej zavrnilo. In ko smo se poslavljali na mariborski železniški postaji, sem mu želel, da na naslednjem "popravnem" res ne bi več padel — "vsaj zaradi tega, ne, da bo mir  v hiši"!

I. BAJDE

Zgodnji jesenski pozdrav


DEVETA ŠTEVILKA PLANINSKEGA VESTNIKA


Sicer zelena pokrajina kaže že nadih jeseni: polja so že preorana, in tu in tam je listje na drevju že začelo rahlo rumeneti. Tak je prvi vtis o septembrski številki Planinskega vestnika, ko nas z naslovne strani pozdravlja barvni posnetek Jožeta Dolničarja - Bohinjska pokrajina. In ko smo že pri sliki, naj omenimo še dvostransko prilogo v notranjosti revije: celostranski posnetek Sonje Zalar nam kaže Triglav s Stenarja, na drugi strani pa se je predstavil Ciril Praček s štirimi posnetki iz Julijskih Alp in njihovih dolin.
Od 48 strani, kolikor jih šteje prva letošnja jesenska številka osrednje slovenske planinske revije, jih je kar 30 namenjenih pretežno dogodivščinam v gorah in v zvezi z gorami. Nevsakdanji je uvodnik Boruta Koruna, ki slikovito opisuje pot po reki Tari s kanujem. Teodor Tominšek razmišlja ob dveh primerih o moralni odgovornosti planinca, Maks Dimnik je čestital gorskemu vodniku Janezu Brojanu za 70 -, Tine Orel pa Mirku Fetihu za 60 - letnico. Danica Ževart, ki jo poznamo tudi kot avtorico vodnika po Šaleški poti, je prispevala sestavek o planinstvu v Šaleški dolini, medtem ko so štirje zapisi namenjeni transverzalam oziroma dogodivščinam na njih (Matevž Pečelin, Na samotnih poteh; Nada Kostanjevec, Transverzalne dogodivščine — nadaljevanje; Božo Jordan, Zapiski s Solčavske poti; Dragica Rome,Po poteh Transverzale kurirjev in vezistov NOV Slovenije). Milan Ciglar poroča o letni skupščini evropske popotniške zveze (mimogrede: jugoslovanski del poti, to je E 6 YU Od Drave do Jadrana, je med najbolj urejenimi), in medtem ko sta Filip Bence in Marijan Ručigaj pisala o Kavkazu, se zelo lahkotno bere sestavek Zvezdica mi je darovala ali moj prvi bivak, ki ga je napisala Urša Kolenc v šegavem slogu, zanjo tako značilnem. Med drugim gradivom naj omenimo povzetke sklepov in stališč sekretariata predsedstva republiške konference ZSMS in izvršnega odbora PZS o vključevanju mladine v planinsko organizacijo ter o oblikovanju programske politike in programa dela planinske zveze z mladino (objavljeno pod črto na štirih straneh) in pa idejnopolitični program za akcijo mladinske komisije (objavljen med društvenimi novicami). Posebno pozornost zaslužijo tudi poročila Pavleta Šegule o posvetovanju pred plazovi, ki je bilo v Bovcu, ter o letnem občnem zboru mednarodne komisije za reševanje v gorah (IKAR) in o letni seji strokovne komisije za plazove (IKAR); oba slednja sta bila v italijanskem gorskem letovišču
Aosta. Iz kartoteke prvenstvenih vzponov pa je v septembrski številki  Planinskega vestnika obavljen zahodni del Triglavske severne stene.

M. C.


Iz planinskih društev

MARIBOR - Mladinski odsek PD Maribor-matica je priredil pri koči na Uskovnici sedemdnevni planinski tabor. Udeležilo sega je 25 pionirjev-planincev s šestih mariborskih šol in dva planinca iz Celovca. Tabor sta uspešno vodila Jože Topolnik in Lizika Senekovič ob pomoči mentorjev planinskih skupin z osnovnih sol Janka Padežnika, bratov Polančičev in Franca Rozmana-Staneta. Udeleženci so se povzpeli na Viševnik, Tošc in Triglav.

E. K.

LAŠKO - Mladinski odsek PD Laško in občinska konferenca ZSM bosta priredila v nedeljo, 26. septembra, na Šmohorju tradicionalno orientacijsko tejcmovanje za prehodni pokal Šmohorja. Tekmovanje bodo pričeli ob 8. uri, pomerile pa se bodo peterke članov, mladincev in pionirjev. Prijave sprejema do sobote mladinski odsek PD Laško.

ZABUKOVICA - Na Šmohorju nad Laškim bodo v nedeljo, 3. oktobra, podelili značke Savinjske poti. Planinci naj pošljejo dnevnike s potrditvami o prehojeni
poti na naslov: Planinsko društvo Zabukovica, 63302 Griže, lahko pa jih prineso neposredno na prireditev.

F. J.





 

eXTReMe Tracker