Pismo AO APD Kozjak Maribor: Odločitev Komisije za alpinizem, da letos ne bo izvedla razglasitve in podelitve priznanj najuspešnejšim alpinistkam in alpinistom …
Pismo poslano na naslov
Planinska zveza Slovenije, Komisija za alpinizem, Dvoržakova 9, Ljubljana
Kakšna je vloga Komisije za alpinizem?
Odločitev Komisije za alpinizem, da letos ne bo izvedla razglasitve in podelitve priznanj najuspešnejšim alpinistkam in alpinistom lanskega leta je bila veliko presenečenje. Pričakovali bi, da bo po lanski polomiji okoli te razglasitve letos vsa zadeva potekala na nekoliko višjem nivoju, kar si slovenski alpinizem vsekakor zasluži. In potem nič. Pravzaprav manj od nič.
Nekateri dogodki in dejstva z razglasitev najboljših v zadnjih letih so lahko povzročila pomisleke, vendar to ne more biti razlog za odpoved dogodka, še posebej, ker pri tem ne gre samo za posameznike, temveč za ves slovenski alpinizem. Če nekdo zavrača priznanja, to še ne pomeni, da razglasitev ni potrebna. Še posebej, ker se denarja s strani PZS oziroma KA tudi tisti, ki zavračajo priznanja, ne branijo. Ker je to le eden od morebitnih vzrokov, naj Komisija za alpinizem slovenskim alpinistom pojasni svojo odločitev. Komisija je predstavnica slovenskega alpinizma in alpinistov, ki jim je potemtakem tudi odgovorna za vsa svoja dejanja. Ta pa so v nasprotju z usmeritvami slovenskega alpinizma. Razglasitev najboljših alpinistk in alpinistov je zagotovo ena od pomembnejših nalog Komisije. To je vendar ena od najodmevnejših možnosti za promocijo alpinizma v slovenskem prostoru, kjer je že tako izredno težko prodreti zaradi množice drugih športov. Alpinisti pa ne izrabimo ene od redkih velikih priložnosti za organizacijo kompleksne in odmevne predstavitve alpinističnih uspehov. Zakaj, se morate vprašati člani Komisije, odgovor pa mora dobiti alpinistična javnost, ki jo zastopate. V nasprotnem primeru se morate vprašati o svojem poslanstvu, še posebej, ker se v zadnjih letih veliko govori, predvsem govori, o Slovenskem alpinističnem klubu, ki bi naj bil nova organizacijska oblika slovenskih alpinistov. Žal dajejo odločitve Komisije kaj slabo popotnico prihodnjim organizacijskim oblikam in prihodnosti slovenskega alpinizma. Krovne organizacije naj bi vselej skrbele predvsem za promocijo določene športne panoge, kar pa se v primeru alpinizma in tudi na splošno gorništva ponavadi ne dogaja, saj so že promocije posameznikov odmevnejše in bolje pripravljene od promocij, ki jih organizira Komisija…
Pa poglejmo kaj lahko razglasitev najuspešnejših alpinistk in alpinistov (alpinističnih smučarjev, smučark, mogoče tudi lednih plezalcev, plezalk…) prinese slovenskemu alpinizmu. Tukaj gre predvsem za promocijo najuspešnejših, torej je namenjena alpinistkam in alpinistom, po drugi strani pa slovenski javnosti. Verjetno javnost tudi zanima, kaj se je pomembnega zgodilo v slovenskem alpinizmu, za katerega slovenska država daje denar. Mogoče ne dovolj, a vseeno ga daje. In številni sponzorji, donatorji ter ostali, ki skrbijo, da bolj ali manj vrhunski alpinisti izpeljejo številne svoje načrte. Večino tistih, ki dajejo denar, zanima predvsem učinek njihovega prispevka. Pojavljanje v javnosti je eden od pomembnejših učinkov sponzoriranja neke dejavnosti. Zavedati se je treba, da je športnim panogam, ki delujejo predvsem na tekmovalnosti, to neprimerno lažje. Svetovni prvaki, evropski prvaki, državni prvaki, zmagovalci pokalov, drugouvrščeni, tretjeuvrščeni, tekmovanja… Pravi visokogorski alpinizem teh nazivov ne premore, zato je toliko bolj pomembno, da znamo uspehe slovenskega alpinizma predstaviti na primeren način. Tako pa ne premoremo niti ene alpinistične revije v slovenskem prostoru ter smo odvisni predvsem od (omejenega) prostora v Planinskem vestniku in usmiljenja urednikov redkih revij in časopisov v Sloveniji, ki jih sploh zanima naša dejavnost. Razglasitev najuspešnejših alpinističnih dosežkov leta je idealna priložnost, da prodremo v večino medijev naenkrat. Primerna dvorana v Ljubljani, zanimiv program, slikovna in video predstavitev, kakšna atraktivna popestritev, povabljeni mediji, vrsta gostov, množica znanih alpinističnih imen … Prireditev za alpiniste in za javnost. Tako so zadovoljni eni in drugi. Če pa se člani Komisije za alpinizem pri tem ne vidijo, je to njihova težava, s katero jim ni treba obremenjevati slovenskih alpinistov. Ne glede na svoje osebne poglede, frustracije in komplekse pa so dolžni takšno predstavitev organizirati. Če Komisija za alpinizem tega ni sposobna, mora to priznati slovenskim alpinistom, ki jih predstavlja potem pa poiskati ustrezno rešitev, torej nekoga, ki bo to zmogel. Namesto tega pa je bilo s strani KA slišati veliko kritik na račun drugih ljudi na PZS, predvsem povezanih s Komisijo za odprave v tuja gorstva, ki so kljub vsemu do sedaj pokazali veliko več od svojih kritikov.
A to niso edine črne pike Komisije za alpinizem. Zbornik Slovenski alpinizem bi naj izhajal vsako leto. Naj bi. No, upam, da se člani Komisije za alpinizem spomnijo, kdaj je bil zadnji.
Najpomembnejša naloga Komisije za alpinizem pa je prav gotovo vzgoja in izobraževanje. Žal v tem trenutku ne premoremo strokovne literature, ki bi jo lahko tečajniki na alpinističnih šolah vzeli v roke. Pošla je Alpinistična šola, pošli so gorniški priročniki Proti vrhovom. Lepo bi bilo, če bi nam spoštovani člani Komisije pojasnili, kaj naj damo na naši alpinistični šoli tečajnikom v roke? Na društvih se to sprašujemo in nam ni vseeno kaj si bodo ljudje, ki jim predajamo tolikanj opevano gorniško znanje mislili o nas. Kako naj torej vsaj ohranimo dosežene standarde izobraževanja, če nas omejuje organizacijska nesposobnost krovne organizacije (PZS in KA). Ni dovolj govoriti o poenotenju vsebin, zanje je treba predvsem poskrbeti. Na zadnjem izpopolnjevalnem seminarju za alpinistične inštruktorje je bilo govora o tem, a je pri govoru tudi ostalo. Nobenih dopisov ali pozivov k sodelovanju, nobenega odziva. In knjige so pošle. Alpinistični inštruktorji našega alpinističnega odseka se tega sramujemo, saj bomo morali našim tečajnikom, ki smo jim kot vsako leto obljubili strokovno gradivo v knjižni obliki, ponuditi fotokopije le-teh. To pa je skregano s tržnimi usmeritvami in obenem avtorskimi pravicami ter slaba reklama za vse. Zaradi vsega navedenega se morate člani Komisije za alpinizem vprašati, kakšna je vaša vloga in na to vprašanje tudi odgovoriti. Čim prej.
Lep pozdrav!
Za AO APD Kozjak Maribor
Boris Strmšek, alpinist